Višji svetovalec (5206), v Uradu UJP, Službi za informacijsko varnost in operativna tveganja
Nudimo
- varno in stabilno zaposlitev,
- priložnost, da postanete del fleksibilnega in odzivnega kolektiva, ki se hitro prilagaja spremembam in novim izzivom,
- možnost strokovnega in osebnega razvoja,
- delo, ki omogoča jasno strukturo nalog in hkrati dovolj prostora za uvajanje sprememb,
- koriščenje počitniških kapacitet,
- kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje,
- imenovanje v uradniški naziv višji svetovalec II, z možnostjo napredovanja v uradniški naziv višji svetovalec I,
- uvrstitev v 24. izhodiščni plačni razred naziva, kar znaša 2.496,95 eurov bruto.
Ključne naloge
Kandidat bo na navedenem delovnem mestu opravljal naslednje naloge:
- samostojna priprava zahtevnih analiz, razvojnih projektov, informacij, poročil in drugih zahtevnih gradiv,
- neposredna pomoč pri vodenju strokovnih nalog pri delu z delovnega področja službe,
- iskanje, analiza in vrednotenje ranljivosti v informacijskih sistemih organa,
- izvajanje preventivnih varnostnih testov in preverjanje možnosti izrabe ugotovljenih ranljivosti v nadzorovanem in odobrenem okolju,
- izvajanje oziroma sodelovanje pri varnostnih pregledih spletnih in drugih aplikacij ter analiza rezultatov avtomatiziranih varnostnih pregledov,
- priprava ukrepov za odpravo varnostnih pomanjkljivosti ali izboljšanje varnosti,
- odzivanje na incidente ter sodelovanje pri analizi njihovih vzrokov in pripravi ukrepov za preprečevanje ponovitve,
- sodelovanje pri izboljševanju SIEM, EDR/XDR ter drugih rešitev za zaznavanje in odzivanje na varnostne dogodke,
- sodelovanje pri ocenjevanju informacijskih in operativnih tveganj,
- sodelovanje pri načrtovanju novih informacijskih rešitev z namenom vključevanja varnostnih zahtev že v fazi njihovega razvoja oziroma uvajanja.
Pogoji za opravljanje dela
Kandidati, ki se bodo prijavili na prosto delovno mesto, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
- 16201 Specialistično izobraževanje po višješolski izobrazbi (prejšnje)/specializacija po višješolski izobrazbi (prejšnja) 16202 Visokošolsko strokovno izobraževanje (prejšnje)/visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja) 16203 Visokošolsko strokovno izobraževanje (prva bolonjska stopnja)/visokošolska strokovna izobrazba (prva bolonjska stopnja) 16204 Visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prva bolonjska stopnja)/visokošolska univerzitetna izobrazba (prva bolonjska stopnja),
- 5 let delovnih izkušenj,
- obvezno usposabljanje za imenovanje v naziv,
- znanje uradnega jezika,
- državljanstvo Republike Slovenije,
- da oseba ni bila pravnomočno obsojena na nepogojno kazen več kot šest mesecev zapora zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti,
- da zoper osebo ni vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.
Več informacij o izpolnjevanju posameznega pogoja je na voljo v rubriki »Pojasnila« na dnu objave.
V elektronski prijavi mora kandidat navesti, da izpolnjuje:
- pogoj glede predpisane izobrazbe, iz katere mora biti razvidna raven in smer izobrazbe, ter leto in ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena;
- pogoj glede delovnih izkušenj, iz katerih je razvidno izpolnjevanje pogoja glede predpisanih delovnih izkušenj z opredelitvijo časa opravljanja dela in zahtevnosti dela glede na raven izobrazbe, ki se zahteva za opravljanje tega dela;
- vse ostale pogoje za razpisano delovno mesto.
Zaželena znanja, osebne sposobnosti in veščine ter prednostni kriteriji
Pri kandidatih so zaželena naslednja znanja, osebne sposobnosti in veščine:
- tehnično razumevanje informacijskih sistemov in njihove arhitekture,
- razumevanje konceptov kibernetske in informacijske varnosti, varnostnih kontrol in najpogostejših napadov,
- poznavanje principov ugotavljanja in obravnave ranljivosti ter sposobnost ocenjevanja njihove resnosti in vpliva,
- razumevanje varnostnih pomanjkljivosti spletnih aplikacij in rezultatov avtomatiziranih varnostnih orodij,
- poznavanje analize sistemskih, aplikativnih, omrežnih in varnostnih dnevnikov ter osnov procesa odzivanja na incidente,
- analitično in sistematično razmišljanje,
- sposobnost pretvorbe tehničnih ugotovitev v jasna in izvedljiva priporočila,
- pisne in ustne komunikacijske sposobnosti,
- visoka stopnja samostojnosti, natančnosti, odgovornosti in integritete,
- pripravljenost na stalno strokovno izobraževanje in spremljanje razvoja kibernetskih groženj ter tehnologij.
Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati:
- s praktičnimi izkušnjami z varnostnimi pregledi informacijskih sistemov, upravljanjem ranljivosti in odzivanjem na kibernetske incidente,
- z izkušnjami z orodji za analizo varnostnih dogodkov, omrežnega prometa ter rešitvami SIEM in EDR/XDR ter orodji. za pregledovanje in upravljanje ranljivosti,
- s poznavanjem metod in dobrih praks varnostnega testiranja aplikacij, kot so OWASP Top 10, SAST, DAST, SCA in CWE,
- s poznavanjem priporočil in konceptov s področja varne konfiguracije sistemov, upravljanja dostopov in arhitekture varnih informacijskih rešitev,
- s sposobnostjo povezovanja tehničnih ranljivosti z informacijskimi in poslovnimi tveganji,
- s strokovnimi certifikati oziroma druga primerljiva dokazila o strokovnem znanju s področja informacijske in kibernetske varnosti.
Postopek prijave in izbire
Prijavo na javni natečaj kandidat odda v elektronski obliki preko portala eUprava, in sicer z uporabo spletnega obrazca, do katerega dostopa s klikom na gumb »e-Prijava na delovno mesto«, ki se nahaja na desni strani. Če kandidat prijave ne odda preko portala eUprava, se šteje, da ta ni bila vložena. Vloga mora biti popolna, saj se kandidatov k dopolnitvi prijave ne poziva.
Prijavo je treba oddati najkasneje do 5. 10. 2026.
Kandidati, ki oddajo pravočasno in popolno prijavo ter na podlagi prijave izkazujejo izpolnjevanje natečajnih pogojev, se uvrstijo v izbirni postopek. Kandidati, ki se ne uvrstijo v izbirni postopek, o tem prejmejo sklep.
Izbirni postopek se izvaja v dveh delih.
Prvi del izvaja Center za kadre, kjer kandidati opravljajo pisni preizkus osnovnega poznavanja državne ureditve in ureditve lokalne samouprave Republike Slovenije ter presojo temeljnih osebnih sposobnosti in veščin za opravljanje dela. Uspešni kandidati izbirni postopek nadaljujejo pri organu, ki je razpisal javni natečaj. Izbirni postopek pri organu lahko poteka v več fazah, v katerih se uporabljajo različne metode preverjanja strokovno usposobljenosti, kot sta na primer pisni preizkus in ustni razgovor. O ne(izbiri) kandidati prejmejo sklep.
Kontaktna oseba za dodatne informacije
Pojasnila
Delovne izkušnje so delovna doba na delovnem mestu, za katero se zahteva ista raven izobrazbe, in čas pripravništva na isti ravni izobrazbe, ne glede na to, ali je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena oziroma pripravništvo opravljeno pri istem ali pri drugem delodajalcu.
Za delovne izkušnje se štejejo tudi delovne izkušnje, ki jih je oseba pridobila z opravljanjem del na delovnem mestu, za katero se zahteva za eno raven nižja izobrazba, razen pripravništva na takem delovnem mestu.
Kot delovne izkušnje se upošteva tudi delo brez sklenjene pogodbe o zaposlitvi na enaki stopnji zahtevnosti, kot je delovno mesto, za katero oseba kandidira. Delovne izkušnje se dokazujejo s pogodbo o zaposlitvi oziroma z verodostojno listino, iz katerih sta razvidna obdobje opravljanja in zahtevnost dela ter raven izobrazbe, ki se zahteva za opravljanje tega dela. Delovne izkušnje, ki jih je oseba pridobila v času opravljanja poklicne funkcije v državnih organih ali lokalnih skupnostih, se štejejo za delovne izkušnje, ki jih je oseba pridobila z opravljanjem del na delovnem mestu, za katero se zahteva izobrazba, pridobljena po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij.
Zahtevane delovne izkušnje se skrajšajo za tretjino v primeru, da ima kandidat univerzitetno izobrazbo ali visoko strokovno izobrazbo s specializacijo oziroma magisterijem znanosti (prejšnjim) ali magistrsko izobrazbo (druga bolonjska stopnja) ter za eno leto v primeru, da ima kandidat opravljen pravniški državni izpit ali pravosodni izpit.
Obvezno usposabljanje za imenovanje v naziv: Pri izbranem kandidatu se preveri, ali ima opravljeno obvezno usposabljanje za imenovanje v naziv. Izbrani kandidat, ki ima opravljeno obvezno usposabljanje za imenovanje v naziv, je opravičen opravljanja usposabljanja (101. člen Zakona o javnih uslužbencih) Če obveznega usposabljanja za imenovanje v naziv nima opravljenega, ga mora opraviti najkasneje v enem letu od nastopa dela, določenega v pogodbi o zaposlitvi za nedoločen čas (100. člen Zakona o javnih uslužbencih).
Uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni, ne glede na spol.