PODSEKRETAR (4012), Sektor za visoko šolstvo
Nudimo
- varno in stabilno zaposlitev,
- možnost strokovnega in osebnega razvoja z rednimi izobraževanji ter udeležb na konferencah s področja dela,
- možnost opravljanja dela na domu in zagotavljanje pravice do odklopa, ki prispevata k lažjemu usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja,
- možnost za različne oblike mobilnosti in karierni razvoj,
- koriščenje počitniških kapacitet,
- kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje,
- imenovanje v uradniški naziv podsekretar, z možnostjo napredovanja v uradniški naziv sekretar,
- uvrstitev v 28. izhodiščni plačni razred naziva, kar znaša 2.785,27 eurov bruto (pri čemer se pravica do izplačila osnovne plače v vrednosti tega plačnega razreda pridobi postopno, na način iz 3. točke prvega odstavka 101. člena Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju).
Ključne naloge
V okviru sistemiziranih delovnih nalog bo kandidat opravljal konkretne naloge:
- spremljanje, analiziranje in vrednotenje delovanja slovenskega visokošolskega sistema, vključno z zakonodajnim okvirom, institucionalno ureditvijo, podatkovnimi viri in ključnimi deležniki;
- pripravo strokovnih, analitičnih in vsebinskih podlag za zakone, podzakonske akte ter strateške dokumente s področja visokega šolstva (npr. nacionalne programe, akcijske načrte, strategije);
- sodelovanje pri usklajevanju nacionalnih politik s politikami in pobudami Evropske unije ter spremljanje evropskih razvojnih usmeritev na področju visokega šolstva;
- aktivno sodelovanje v medresorskih in strokovnih delovnih skupinah, katerih delo predstavlja podlago za normativne ali strateške odločitve;
- sodelovanje v mednarodnem okolju, vključno s pripravo strokovnih gradiv, poročil in predstavitev v slovenskem oz. angleškem jeziku ter zastopanjem stališč ministrstva v strokovnih razpravah.
Pogoji za opravljanje dela
Kandidati, ki se bodo prijavili na prosto delovno mesto, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
- 17002 Visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prejšnje)/visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) ali 17001 Specialistično izobraževanje po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnje)/specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) oziroma 17O99 Magistrsko izobraževanje po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnje)/magisterij po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) / 17003 Magistrsko izobraževanje (druga bolonjska stopnja)/magistrska izobrazba (druga bolonjska stopnja),
- 6 let delovnih izkušenj,
- obvezno usposabljanje za imenovanje v naziv,
- znanje uradnega jezika,
- državljanstvo Republike Slovenije,
- da oseba ni bila pravnomočno obsojena na nepogojno kazen več kot šest mesecev zapora zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti,
- da zoper osebo ni vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.
Več informacij o izpolnjevanju posameznega pogoja je na voljo v rubriki »Pojasnila« na dnu objave.
V elektronski prijavi mora kandidat navesti, da izpolnjuje:
- pogoj glede predpisane izobrazbe, iz katere mora biti razvidna raven in smer izobrazbe, ter leto in ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena;
- pogoj glede delovnih izkušenj, iz katerih je razvidno izpolnjevanje pogoja glede predpisanih delovnih izkušenj z opredelitvijo časa opravljanja dela in zahtevnosti dela glede na raven izobrazbe, ki se zahteva za opravljanje tega dela;
- vse ostale pogoje za razpisano delovno mesto.
Zaželena znanja, osebne sposobnosti in veščine ter prednostni kriteriji
Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki imajo:
- poglobljeno poznavanje slovenskega in evropskega visokošolskega prostora, vključno z zakonodajnim in strateškim okvirom ter ključnimi politikami in pobudami EU;
- izkušnje s strokovno-analitičnim delom in pripravo podlag za odločanje, zlasti pri pripravi zakonov, podzakonskih aktov ali strateških dokumentov s področja visokega šolstva in znanosti ter sodelovanju v medresorskih (nacionalnih in mednarodnih) delovnih skupinah;
- poznavanje in razumevanje sistemov zagotavljanja in spremljanja kakovosti v visokem šolstvu, vključno z nacionalnimi in evropskimi standardi in smernicami, kazalniki kakovosti, elevacijskimi postopki ter vlogo zunanjih in notranjih mehanizmov kakovosti.
Postopek prijave in izbora
Prijavo na javni natečaj kandidat odda v elektronski obliki preko portala eUprava, in sicer z uporabo spletnega obrazca, do katerega dostopa s klikom na gumb »e-Prijava na delovno mesto«, ki se nahaja na desni strani. Če kandidat prijave ne odda preko portala eUprava, se šteje, da ta ni bila vložena. Vloga mora biti popolna, saj se kandidatov k dopolnitvi prijave ne poziva.
Prijavo je treba oddati najkasneje do 23. 3. 2026.
Kandidati, ki oddajo pravočasno in popolno prijavo ter na podlagi prijave izkazujejo izpolnjevanje natečajnih pogojev, se uvrstijo v izbirni postopek. Kandidati, ki se ne uvrstijo v izbirni postopek, o tem prejmejo sklep.
Izbirni postopek se izvaja v dveh delih.
Prvi del izvaja Center za kadre, kjer kandidati opravljajo pisni preizkus osnovnega poznavanja državne ureditve in ureditve lokalne samouprave Republike Slovenije ter presojo temeljnih osebnih sposobnosti in veščin za opravljanje dela. Uspešni kandidati izbirni postopek nadaljujejo pri organu, ki je razpisal javni natečaj. Izbirni postopek pri organu lahko poteka v več fazah, v katerih se uporabljajo različne metode preverjanja strokovno usposobljenosti, kot sta na primer pisni preizkus in ustni razgovor. O ne(izbiri) kandidati prejmejo sklep.
Kontaktna oseba za dodatne informacije
Pojasnila
Delovne izkušnje so delovna doba na delovnem mestu, za katero se zahteva ista raven izobrazbe, in čas pripravništva na isti ravni izobrazbe, ne glede na to, ali je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena oziroma pripravništvo opravljeno pri istem ali pri drugem delodajalcu.
Za delovne izkušnje se štejejo tudi delovne izkušnje, ki jih je oseba pridobila z opravljanjem del na delovnem mestu, za katero se zahteva za eno raven nižja izobrazba, razen pripravništva na takem delovnem mestu. Na delovnem mestu, za katero se zahteva raven izobrazbe, ki je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 10. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij, se za delovne izkušnje štejejo tudi delovne izkušnje, ki jih je oseba pridobila z opravljanjem del na delovnem mestu, za katero se zahteva izobrazba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij.
Kot delovne izkušnje se upošteva tudi delo brez sklenjene pogodbe o zaposlitvi na enaki stopnji zahtevnosti, kot je delovno mesto, za katero oseba kandidira. Delovne izkušnje se dokazujejo s pogodbo o zaposlitvi oziroma z verodostojno listino, iz katerih sta razvidna obdobje opravljanja in zahtevnost dela ter raven izobrazbe, ki se zahteva za opravljanje tega dela. Delovne izkušnje, ki jih je oseba pridobila v času opravljanja poklicne funkcije v državnih organih ali lokalnih skupnostih, se štejejo za delovne izkušnje, ki jih je oseba pridobila z opravljanjem del na delovnem mestu, za katero se zahteva izobrazba, pridobljena po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij.
Zahtevane delovne izkušnje se skrajšajo za tretjino v primeru, da ima kandidat zaključen specialistični študij, magisterij znanosti ali doktorat znanosti, ter eno leto v primeru, da ima kandidat opravljen pravniški državni izpit ali pravosodni izpit.
Obvezno usposabljanje za imenovanje v naziv: Pri izbranem kandidatu se preveri, ali ima opravljeno obvezno usposabljanje za imenovanje v naziv. Izbrani kandidat, ki ima opravljeno obvezno usposabljanje za imenovanje v naziv, je opravičen opravljanja usposabljanja (101. člen Zakona o javnih uslužbencih). Če obveznega usposabljanja za imenovanje v naziv nima opravljenega, ga mora opraviti najkasneje v enem letu od sklenitve pogodbe o zaposlitvi (100. člen Zakona o javnih uslužbencih).
Uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni, ne glede na spol.