Šola v naravi
Šola v naravi je nadgradnja učnega načrta za različne predmete, ki poteka več dni hkrati izven šolskih prostorov. Skozi različne aktivnosti v naravi učenci spoznavajo svojo bližnjo in širšo okolico, hkrati pa razvijajo tudi stike z vrstniki, družabne spretnosti in delovne navade. Z različnimi nalogami v praksi preizkušajo ali širijo svoje znanje, poudarek pa je tudi na športnih aktivnostih, kot so plavanje, smučanje in pohodništvo.
Varno učenje v naravi
Šolo v naravi za svoje učence organizira vsaka osnovna šola. V svojem letnem delovnem načrtu opredeli, kakšna bo njena vsebina, kako jo bo izvajala in kako bo financirana. Izbere tudi okolje oziroma prostor, v katerem bo šola v naravi potekala. Navadno gre za počitniške domove, tabore, hotele ali domove Centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD), ki ustrezajo varnostnim in higienskim zahtevam, hkrati pa so primerni tudi s finančnega vidika.
Šola v naravi poteka v dnevih, ki so namenjeni pouku, izjemoma lahko tudi v prostih dnevih.
Poleg programa, ki se navezuje na vsebine in cilje učnih načrtov, šola v naravi obsega tudi čas za prehrano, osebno higieno, rekreacijo, sprostitev in počitek. Program ji lahko pomaga pripraviti in izpeljati CŠOD.
Za izvedbo šole v naravi mora šola zagotoviti enega strokovnega delavca na 15 učencev. Zahteva po številu strokovnih delavcev je lahko različna glede na posamezne aktivnosti (na primer tečaj plavanja z neplavalci).
Šola v naravi je dostopna vsem učencem
Ministrstvo za izobraževanje, znanosti in šport (MIZŠ) vsaki generaciji učencev s sredstvi iz državnega proračuna zagotavlja sofinanciranje ene šole v naravi. Del stroškov krijejo starši, lahko pa tudi lokalne skupnosti, donatorji in sponzorji.
Višina cene šole v naravi na enega učenca je omejena s Pravilnikom o financiranju. Vanjo lahko šola vključi le dejanske stroške bivanja, ceno prevoza, smučarske vozovnice in vstopnin v bazene, muzeje, galerije in podobne ustanove. Strošek strokovnih delavcev vanjo ni vključen.
Učencem, ki zaradi socialnega položaja družine ne zmorejo plačati prispevka staršev, MIZŠ zagotavlja dodatno denarno pomoč.
Sodelovanje s starši
Šola mora vsaj 3 mesece pred načrtovano izvedbo šole v naravi starše obvestiti o:
- vsebini učnega programa v šoli v naravi,
- stroških, ki so vključeni v ceno (stroški bivanja, vstopnin, smučarskih vozovnic, prevoza in podobnega),
- višini prispevka staršev,
- morebitnim sofinanciranjem,
- možnostmi denarne pomoči za plačilo prispevka.
Aktivnosti za učence, ki se ne udeležijo šole v naravi
Šola mora za učence, ki se šole v naravi ne udeležijo, v istem času pripraviti primerljiv program aktivnosti. Pri tem lahko sodeluje z različnimi organizacijami v lokalnem okolju in izrabi možnosti, ki jih nudi okolica šole. Program navadno obsega različne projektne naloge, ki jih je v okviru rednega pouka težje doseči.