V svojem nagovoru je v.d. generalne direktorice Sušnikova izpostavila dosežke in izzive Eusalp od njene ustanovitve leta 2016 na Brdu pri Kranju in prvega predsedovanja Slovenije do danes, ko je med ključnimi izzivi tudi umeščanje makroregionalnih vsebin v načrtovanje in izvajanje finančnih mehanizmov EU za obdobje 2021-2027. Poudarila je, da morajo makroregionalne strategije približati evropske politike prebivalcem, ki EU pogosto vidijo le kot birokratski sistem brez pravih povezav z njimi in njihovimi potrebami. Makroregionalne strategije, ki delujejo povezovalno, so zato model sodelovanja za prihodnost in novo Evropo. Ključne bodo tudi pri udejanjanju Zelenega dogovora za novo EU, ki ga je predlagala nova predsednica Evropske komisije. Slovenija, ki usmerja delo EUSALP na področju ekološke povezljivosti in vzpostavitve zelenih koridorjev, bo imela pri tem odgovorno nalogo.

Rdeča nit razprave na generalni skupščini je bila vloga mladih, ki je stalnica v delovanju Eusalp in ki tudi na tokratnem forumu zelo neposredno prihaja do izraza. Na tridnevni delavnici - "hackatonu" - o oblikovanju alpskega prostora, ki poteka v sklopu milanskega Foruma, sodeluje tudi skupina dijakov iz Slovenije, in sicer iz idrijske Gimnazije Jurija Vege.