Na posvetu so sodelovali tudi predstavniki Evropske komisije, Lucilla Sioli, direktorica za umetno inteligenco in digitalno industrijo, DG CNECT, Thomas Skordas, namestnik generalnega direktorja za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo, DG CNECT, mag. Andreas Reichhardt, namestnik avstrijskega ministra za telekomunikacije, poštne storitve in rudarstvo in mag. Maja Tomanič Vidovič, direktorica Slovenskega podjetniškega sklada. Predstavili so smernice, projekte, finančne sheme in priložnosti na evropski ravni ter možnosti okrepitve že zdaj dobrega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo.

Polprevodniki so danes praktično povsod, od računalnikov in prenosnih telefonov do elektronske medicinske opreme, sončnih celic in kontrolnih plošč v letalih in avtomobilih. Njihova redna dobava je ključna za nemoteno proizvodnjo elektronskih naprav, kriza s polprevodniki pa povzroča krize na vseh trgih po svetu.

Aprila je bil na evropski ravni dosežen dogovor o Aktu o čipih, ki bo okrepil konkurenčnost in odpornost Evrope na področju polprevodniških tehnologij in aplikacij, cilj Evrope pa je, da bi do leta 2030 zvišala delež v globalni proizvodnji čipov na 20 odstotkov (sedaj je 9 odstotkov). Slovenija je priložnost za aktivno sodelovanje pri načrtovanju, raziskavah in proizvodnji polprevodnikov vzela resno.

Po prvem sestanku 3. marca letos med predstavniki vlade, akademske sfere in podjetij, se je 18 partnerjev povezalo v pobudo za sodelovanje v okviru Akta o čipih, med njimi Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza v Novi Gorici, Institut Jožef Stefan in številna podjetja, med drugimi tudi SkyLabs, RLS merilna tehnika, CENN Nanocenter, Beyond Semiconductor in Elaphe. Na današnjem posvetu so deležniki predstavili odlično slovensko znanje in vrhunske dosežke ter svoje načrte pri raziskavah in proizvodnji polprevodnikov. Predstavnika vlade, ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh in minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič, sta zagotovila vladno podporo njihovim pobudam in čezmejnemu povezovanju, ki je velikega pomena za Slovenijo in  Evropo.

Prof. dr. Marko Topič, Fakulteta za elektrotehniko, UL, je spomnil na približno 50-letno tradicijo in izkušnje na področju čipov v Sloveniji (leta 1965 je bil v Ljubljani prvi jugoslovanski simpozij o mikroelektroniki), prof. dr. Dragan Mihailović, vodja oddelka za kompleksne snovi pri Institutu Jožef Stefan, je predstavil razvejano dejavnost instituta ter raziskovalno središče nanocentra, Janez Novak, direktor podjetja RLS , pa je med drugim poudaril, da je znanje ključ do vsakega prihodnjega uspeha.

Udeleženci posveta so poudarili svojo  zavezo za skupno sodelovanje pri vzpostavitvi kompetenčnega centra na področju polprevodniških tehnologij, ki ga bo Slovenija vzpostavila skladno z določbami Akta o čipih.  Vsi so se strinjali, da  bo razvoj na področju polprevodnikov okrepil konkurenčnost slovenskega in celotnega evropskega gospodarstva. Slovenija bo pri tem iskala priložnosti v razvoju nišnih tehnologij ter izdelkov in storitev na trgu z visoko dodano vrednostjo.

Po posvetu so si predstavniki Evropske komisije ogledali še superračunalnik VEGA na Institutu informacijskih znanosti, kjer sta jim direktor dr. Aleš Bošnjak in vodja oddelka za superračunalništvo Dejan Valh predstavila delo slovenskih strokovnjakov in raziskovalcev pri najzahtevnejših sodobnih raziskovanjih, od kvantne kemije do bioinformatike, medicine, fizike, in astronomije. Naslednji večji dogodek na temo polprevodnikov bo v organizaciji slovenskih deležnikov potekal  septembra letos.