Skoči do osrednje vsebine

Odločitve 51. redne seje Vlade RS s področja MOP

Vlada je na 51. redni seji obravnavala pet točk točke s področja Ministrstva za okolje in prostor.

Določitev deležev odpadne električne in elektronske opreme

Vlada je sprejela Sklep o določitvi deležev odpadne električne in elektronske opreme, za katere morajo proizvajalci električne in elektronske opreme za leto 2019 zagotoviti zbiranje in obdelavo odpadne električne in elektronske opreme.

V skladu z Uredbo o odpadni električni in elektronski opremi mora proizvajalec električne in elektronske opreme na svoje stroške zagotavljati zbiranje in obdelavo vse zbrane odpadne električne in elektronske opreme (OEEO). Proizvajalec lahko navedeno obveznost izpolnjuje samostojno ali skupaj z drugimi proizvajalci, in sicer  tako da pristopi k izvajanju skupnega načrta ravnanja z OEEO, s katerim nosilec skupnega načrta v njihovem imenu zagotavlja njihove obveznosti  (zbiranje in obdelavo OEEO). Proizvajalec mora zbiranje in obdelavo OEEO zagotoviti za delež zbrane OEEO, ki je enak njegovemu deležu EE opreme, izraženemu v odstotkih, v skupni količini EE opreme, ki je bila v Sloveniji dana na trg v posameznem koledarskem letu, izraženi v odstotkih in se določi na podlagi uredbe. Deleže OEEO za nosilce skupnega načrta za posamezno leto določi vlada. Deleži se določijo v odstotkih ob upoštevanju razredov in podrazredov EE opreme, ki jo proizvajalci dajejo na trg, ob upoštevanju vseh načrtov in skupnih načrtov, vpisanih v evidenco načrtov ravnanja z OEEO, ki jo v okviru registra varstva okolja vodi Ministrstvo za okolje in prostor.

Odgovor vlade glede neizpolnjevanja Direktive o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst in Direktive o ohranjanju prosto živečih ptic

Vlada je sprejela odgovor Republike Slovenije v predsodnem postopku na uradni opomin Evropske komisije z dne 26. 7. 2019 zaradi neizpolnitve obveznosti členov Direktive o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst in Direktive o ohranjanju prosto živečih ptic (kršitev št. 2019/4058).

Evropska komisija je postopek začela zaradi upada populacij travniških vrst ptic in metulja barjanski okarček, pretežno zaradi netrajnostnih kmetijskih praks. Komisija meni, da Republika Slovenija ni vzpostavila in izvedla potrebnih ohranitvenih ukrepov za ohranitev habitatov travniških vrst ptic in metuljev ter travniških habitatnih tipov. Prav tako meni, da je Sloveniji manjka sistem za učinkovito preprečevanje slabšanja njihovega stanja.

Vlada Komisiji pojasnjuje vrsto ukrepov, ki jih je v zadnjem času sprejela za izboljšanje stanja navedenih habitatov in habitatnih tipov in Komisiji verjetno niso znani. Prav tako se obvezuje, da bo izvedla dodatne ukrepe za izboljšanje stanja in za odpravo drugih očitanih kršitev, nekatere že do sredine leta 2020, nekatere pa v okviru priprave in sprejemanja Strateškega načrta za Skupno kmetijsko politiko v RS.

Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi s pripravo in vložitvijo Zakona o zaščiti vodnega vira Malni pri Planini

Vlada je sprejela je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Zvonka Černača v zvezi s pripravo in vložitvijo Zakona o zaščiti vodnega vira Malni pri Planini. Vlada med drugim odgovarja, da  je bilo iz osnutka Zakona o zaščiti vodnega vira Malni pri Planini ugotovljeno, da ima formalne in vsebinske pomanjkljivosti, zaradi česar ga ni bilo mogoče posredovati v postopek sprejema. Ključna pomanjkljivost je bila ta, da bi navedeni predlog zakona dal pravno podlago za zaščito vodnih virov zgolj na območju, kjer se nahaja zajetje pitne vode na kraškem izviru Malenščica (zajetje Malni), na katerega je priključen vodovodni sistem Postojna – Pivka. Osnutek Zakona o zaščiti vodnega vira Malni pri Planini je tako določal vodovarstveno območje zgolj za vodna telesa, ki se uporabljajo za javno oskrbo s pitno vodo iz zajetja Malni. Znotraj istega vodovarstvenega območja za zajetje Malni pa se nahaja 41 zajetij (zajeti izviri ali črpalne vrtine), ki so vključeni v sistem javne oskrbe prebivalcev s pitno vodo v občinah Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka in Postojna oziroma so javni oskrbi s pitno vodo namenjeni v bodoče, zato je treba zavarovati tudi ta zajetja na obravnavanem vodovarstvenem območju. Tako Zakon o zaščiti vodnega vira Malni pri Planini kot tudi Zakon o vodovarstvenih območjih za občine Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka in Postojna, bi glede na veljavni pravni red predstavljala specialna zakona. Ministrstvo za okolje in prostor je 10. 10. 2019 v medresorsko usklajevanje poslalo predlog Zakona o vodovarstvenih območjih za občine Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka in Postojna. Po opravljenem medresorskem usklajevanju se bo odločilo, ali bo glede na mnenja in pripombe iz medresorskega usklajevanja predlog zakona poslan v vladno proceduro in v postopek sprejemanja  Državnemu zboru Republike Slovenije.

Zavržen predlog za razveljavitev odločbe MOP

Vlada  je izdala sklep, s katerim se zavrže predlog MM SVTK, družba za signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave, d.o.o., za razveljavitev odločbe Ministrstva za okolje in prostor št. z dne 29. 8. 2019 po nadzorstveni pravici.

Predlagatelj MM SVTK, družba za signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave d.o.o. je predlagala razveljavitev odločbe Ministrstva za okolje in prostor po nadzorstveni pravici, ker je mnenja, da je bil z izdajo odločbe očitno prekršen materialni zakon. Ministrstvo za okolje in prostor je z izpodbijano odločbo v pritožbenem postopku odpravilo sklep Upravne enote Ljubljana in odločilo, da se v odločbi navedenim etažnim lastnikom objekta Prijateljeva 1, Ljubljana, prizna status stranskega udeleženca v postopku izdaje uporabnega dovoljenja za stanovanjsko poslovni objekt »Tribuna« na Prulah.

Predlog MM SVTK za razveljavitev odločbe ministrstva je bilo treba zavreči, saj z izdajo odločbe ministrstva materialni predpis ni bil prekršen, ker se je odločalo o procesnem vprašanju statusa stranke oziroma stranskega udeleženca in ne o materialno pravnem vprašanju.

Imenovanje članov v svet javnega zavoda Geodetskega inštituta Slovenije  

Vlada je v svet javnega zavoda Geodetskega inštituta Slovenije z dnem 22. 11. 2019 imenovala naslednje člane, in sicer:  Barbaro Radovan, Ministrstvo za okolje in prostor, mag. Jurija Režka, Geodetska uprava Republike Slovenije, mag. Sonjo Urankar, Finančni urad Republike Slovenije, Alenko Rotter, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Vojmirja Drašlerja, Ministrstvo za infrastrukturo in dr. Bojana Stoparja, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.

Člani sveta so po poteku mandata lahko ponovno imenovani na to funkcijo.