Povečanje namenskega premoženja in kapitala Stanovanjskega sklada

Vlada je sklenila, da se namensko premoženje in kapital Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada (SSRS), povečata z vplačilom dodatnega namenskega premoženja v kapital javnega sklada v višini 12.279.450,50 evrov.  Namensko povečanje premoženja SSRS je potrebno zaradi potreb po dodatnih nepremičninah in zaveze glede števila javnih najemnih stanovanj, ki sta opredeljena v Resoluciji o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 (ReNSP15-25) in Akcijski program ReNSP15-25. SSRS opravlja vlogo glavnega izvajalca nacionalne stanovanjske politike, pri čemer je vodilo načelo javnega interesa in dolgoročno zagotavljanje kakovosti bivanja za vse prebivalce. Posebno pozornost se posveča mladim, starejšim in ranljivejšim skupinam prebivalcev.

Z  dodatnimi denarnimi sredstvi bo SSRS pridobival nepremičnine, ki jih je SSRS iz nabora nepremičnin Družba za upravljanje terjatev bank, d.d.  opredelil kot najbolj primerne in so določene tudi v skupščinskem sklepu DUTB, ki ga je Vlada RS sprejela na 35. redni seji dne 13. 6. 2019.

Soglasje vlade za načrtovane ureditve Mestni občini Ljubljana

Vlada je podala soglasje k pobudi Mestne občine Ljubljana za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena v območjih državnih prostorskih načrtov za vzhodno avtocesto od Malenc do Šentjakoba in del severne obvozne ceste od Tomačevega do Zadobrove v Ljubljani, za daljnovod 2 x 110 kV RTP Polje–RTP Vič in za prenosni plinovod R51B TE-TOL–Fužine/Vevče.

Pobuda Mestne občine Ljubljana se nanaša na gradnjo novega kompleksa Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana v skupni velikosti okoli 29.300 m2 BTP, ki ga načrtuje v okviru občinskega podrobnega prostorskega načrta OPPN 147 - območje ob vzhodni obvoznici in Litijski cesti. V sklopu načrtovane prostorske ureditve bodo urejene tudi interne prometne površine in priključki na primarne prometnice, nove poti za pešce in kolesarje ter  posodobljena, prestavljena in povečana zmogljivost komunalne in energetske infrastrukture. Območje leži v vzhodnem delu mesta Ljubljana, v funkcionalni enoti Sostro v Dobrunjah. Območje OPPN leži neposredno ob vzhodni avtocesti, ob njenem priključku Ljubljana – Bizovik, in obsega nepozidano območje, ki ga na južni strani omejuje Litijska cesta, na zahodni strani avtocesta, na severu in vzhodu pa kmetijske površine.

Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z izvajanjem nadzora nad Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja

Vlada je sprejela Odgovor na pisno poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča Plemenitega v zvezi z izvajanjem nadzora nad Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

V odgovoru je med drugim pojasnjeno, da Inšpektorat RS za okolje in prostor (IRSOP)  v svojem informacijskem sistemu vodi število nadzorov nad elektromagnetnim sevanjem in svetlobnim onesnaževanjem skupaj, zato so podani le skupni podatki. V letu 2016 so  inšpektorji skupno na obeh področjih sevanja opravili 76 nadzorov, v katerih so odredili osem inšpekcijskih ukrepov. Nadzor se je na obeh področjih izvajal na podlagi prejetih prijav in v okviru celovitih rednih pregledov naprav IED in večjih trgovskih središč. V letu 2017 so  inšpektorji skupno opravili 42 rednih, 53 izrednih in 17 drugih pregledov. Izrekli so 17 opozoril in izdali 15 inšpekcijskih odločb za odpravo neskladnosti. Prekrškovnih postopkov na tem področju niso uvedli. Nadzor se je na obeh področjih opravljal na podlagi prejetih prijav in v okviru celovitih rednih pregledov IED-naprav in večjih trgovskih centrov. IRSOP je v letu 2018 opravili 73 rednih, 45 izrednih in 46 drugih pregledov nadzorov nad svetlobnim onesnaževanjem. Izrekli so štiri opozorila in izdali 40 inšpekcijskih odločb za odpravo neskladnosti, dve prekrškovni odločbi in tri opomine. Nadzor se je izvajal na podlagi prejetih prijav in v okviru akcije nadzora nad svetlobnim onesnaževanjem. Akcija nadzora se je izvajala pri upravljavcih razsvetljave javne površine v izbranih občinah.

Vlada prav tako pojasnjuje, da so posamezni upravljavci razsvetljave odgovorni za prilagoditev obstoječih svetilk. V kolikor je bilo v inšpekcijskih nadzorih ugotovljeno, da v konkretnih primerih niso bile opravljene potrebne prilagoditve obstoječih svetilk so v inšpekcijskih postopkih izdane odločbe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti,  opozorila po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru, opomin ali globa.

Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi s prilagoditvijo razsvetljave kategorizaciji cest 

Vlada je sprejela Odgovor na pisno poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča Plemenitega v zvezi s prilagoditvijo razsvetljave kategorizaciji cest.

V odgovoru je pojasnjeno, da področje svetlobnega onesnaževanja ureja Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Nosilec omenjene uredbe je Ministrstvo za okolje in prostor, ki je že prepoznalo problematiko pretirane osvetlitve cest in javnih površin (pločniki, kolesarske steze, območja za promet počasnih vozil) in to predvsem v nočnem času, ko je frekvenca prometa nizka. Hkrati je ministrstvo tudi prepoznalo, da zaradi tehnološki napredek razvoja svetil v zadnjih letih, ki ponuja svetila z veliko energetsko učinkovitostjo, uredba ne naslavlja omejevanja svetlobnega onesnaževanja v zadovoljivi meri. Zato ima Ministrstvo za okolje in prostor v načrtu, da v letu 2020 omenjeno uredbo novelira. Nova uredba bo ustrezneje naslovila ta problem, to je. prilagoditev jakosti razsvetljave cest in javnih površin glede na ocenjeno frekvenco prometa. Ministrstvo za okolje in prostor je v postopek priprave nove uredbe že povabilo Ministrstvo za infrastrukturo, da bosta bo s skupnim znanjem in izkušnjami obe ministrstvi pripravili osnutek predpisa.

Sicer pa je razsvetljava cest vsebina Pravilnika o prometni signalizaciji in opremi na cestah.  Omenjeni pravilnik določa, da mora cestna razsvetljava glede na projektno hitrost ceste zagotavljati ustrezno raven osvetlitve in osvetljenost prometnih površin ter optično voditi promet v skladu s predpisi, ki urejajo dopustno svetlobno onesnaževanje okolja.