Skoči do osrednje vsebine

Odločitve 23. dopisne seje Vlade Republike Slovenije s področja Ministrstva za okolje in prostor

  • Ministrstvo za okolje in prostor
Vlada je na 23. dopisni seji obravnavala štiri točke s področja Ministrstva za okolje in prostor.

Obveznosti ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami za koledarsko leto 2019

Vlada Republike Slovenije je sprejela Sklep o izpolnitvi celoletne obveznosti ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami za koledarsko leto 2019. V skladu z Uredbo o odpadnih nagrobnih svečah morajo proizvajalci sveč za vse odpadne nagrobne sveče, ki nastajajo v Sloveniji, na svoje stroške zagotoviti njihovo zbiranje od izvajalcev javne službe zbiranja in upravljavcev pokopališč ter za vse zbrane odpadne nagrobne sveče na svoje stroške zagotoviti predelavo. Proizvajalec sveč mora v posameznem obdobju te obveznost izpolniti v deležu, ki je enak masnemu deležu vseh njegovih nagrobnih sveč, danih v promet v Sloveniji, glede na vse nagrobne sveče, ki so bile dane v promet v Sloveniji v posameznem obdobju. Proizvajalci sveč lahko navedene obveznosti izpolnjujejo samostojno ali skupaj z drugimi proizvajalci, in sicer tako da pristopijo k izvajanju skupnega načrta ali načrtov ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami, s katerim nosilec skupnega načrta v njihovem imenu zagotavlja njihove obveznosti (zbiranje in obdelavo odpadnih nagrobnih sveč). V Sloveniji delujejo štirje nosilci skupnega načrta za ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami ( PRONS, d. o. o., INTERSEROH d. o. o., SVEKO d. o. o., in ZEOS, d. o. o.). Deleže odpadnih nagrobnih sveč za nosilce skupnega načrta za posamezno leto določi vlada s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, in sicer:
– do 30. junija tekočega koledarskega leta deleže prevzemanja odpadnih nagrobnih sveč v tekočem letu in do 30. junija prihodnjega leta,
– do 31. marca prihodnjega koledarskega leta deleže izpolnitve celoletne obveznosti ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami za preteklo koledarsko leto.

Deleži se izračunajo na podlagi podatkov o količini nagrobnih sveč, danih v promet v RS, pridobljenih iz evidence, ki se vodi v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže.

Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025  

Vlada se je seznanila z Informacijo o izvajanju aktivnosti, predvidenih v Resoluciji o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025 za leto 2019 (ReNSP 15-25).  Na področju stanovanjske problematike mladih sta se v letu 2019  izvajala dva pilotna projekta, in sicer Najem za mlade in projekt Skupnost za mlade Gerbičeva.  Oba izvaja Stanovanjski sklad RS (SSRS) in sta predvidena v akcijskem načrtu ReNSP 15-25. V drugi polovici leta 2019 se je zaključil pilotni projekt podpore in pomoči družinam, ki so bile prisilno izseljene; izvajal se je od leta 2016. V okviru projekta se je nudila brezplačna uporaba enajstih stanovanj, ki jih je zagotovil  SSRS. Projekt se je  izvajal v sklopu aktivnosti pomoči najšibkejšim, pod vodstvom Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, Stanovanjskim skladom Republike Slovenije, Skupnostjo centrov za socialno delo in humanitarnih organizacij: Rdeči križ Slovenije, Slovenske Karitas in Zveza prijateljev mladine.

SSRS, kot glavni izvajalec stanovanjske politike po resoluciji, je v letu 2019 z namenom zagotavljanja javnih najemnih stanovanj izvajal vrsto aktivnosti:

  • sklenitev Okvirnega sporazuma o posojilu z Razvojno banko Sveta Evrope (CEB) v znesku 50 milijonov evrov. Z njimi in z lastnimi finančnimi viri bo SSRS zgradil 800 novih stanovanjskih enot in s tem zmanjšal vrzel pri dostopu do najemnih stanovanj gospodinjstvom v Ljubljani in Mariboru. Prednost za najem stanovanj bodo imele socialno-ekonomsko ranljive skupine, kot so mlade družine, starejše osebe in mladi do 29. leta,
  • sklad je od DUTB odkupil tudi tri sklope stavbnih zemljišč, na katerih je predvidenih skupno 589 stanovanj in 90 vrstnih hiš. Sredstva v višini 12.279.450,50 evrov za nakup je prispeval ustanovitelj Sklada v obliki povečanja namenskega premoženja / kapitala Sklada,
  • sklad je povečeval število svojega fonda stanovanj za najem z odkupi po vsakokratnem Javnem pozivu za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj - skladno z določili javnega poziva so bile sklenjene pogodbe za pridobitev 140 stanovanj na lokacijah v Slovenj Gradcu, Mozirju, Lenartu, Radencih in Kočevju,
  • sklad je razvijal tudi projekte na lastnih zemljiščih: projekt Novo Pobrežje, Maribor (437 stanovanj od tega 60 oskrbovanih stanovanj); projekt Dolgi most (40 stanovanj), Ljubljana; projekt Ob Savi, Kranj (242 stanovanj od tega 28 oskrbovanih stanovanj); projekt TVD Partizan, Jesenice (43 stanovanj).

Ministrstvo za okolje in prostor pa je pripravilo predlog besedila novega Stanovanjskega zakona (SZ-2) in ga dalo v javno obravnavo. Na osnovi analize prejetih pripomb je ministrstvo izvedlo  delovne posvete s ključnimi deležniki stanovanjske politike z namenom, da se podrobneje predstavi razloge za implementacijo novosti, ki jih prinaša SZ-2  ter uskladi stališča, predloge in pripombe pred posredovanjem predloga zakona v medresorsko usklajevanje.

Pobuda za izvedbo misije Mednarodne agencije za atomsko energijo za pregled varnosti dolgoročnega obratovanja Nuklearne elektrarne Krško

Vlada se je seznanila s Pobudo za izvedbo misije Mednarodne agencije za atomsko energijo (MAAE) za pregled varnosti dolgoročnega obratovanja Nuklearne elektrarne Krško (Pre-SALTO - Safety Aspects of Long Term Operation). Vlada je pooblastila Upravo Republike Slovenije za jedrsko varnost, da povabi Mednarodno agencijo za atomsko energijo, da izvede misijo v drugi polovici leta 2021 ter ji naložila, da ji poroča o ugotovitvah in poročilu misije. MAAE pri vseh misijah SALTO zbere in koordinira strokovnjake iz različnih držav, ki preverijo varnost dolgoročnega obratovanja jedrske elektrarne. Pregledovalci so vedno izkušeni strokovnjaki, ki prihajajo iz jedrskih elektrarn, drugih strokovnih organizacij, pa tudi iz upravnih organov. Predvsem se izvede temeljit pregled samih programov nadzora staranja in tudi njihove implementacije na podlagi MAAE standardov in najboljše mednarodne prakse, tako da so zahteve večkrat strožje, kot nacionalne zahteve. Pred začetkom misije strokovnjaki pregledajo referenčno gradivo, ki jim ga pripravi in pošlje elektrarna, da se seznanijo s temeljnimi značilnostmi in trenutnim stanjem elektrarne ter njeno pripravljenost na varno dolgoročno obratovanje tudi po izteku projektne življenjske dobe elektrarne.  Pre-SALTO misija traja predvidoma osem delovnih dni, na njej pa sodeluje vsaj osem ali več strokovnjakov, ki pokrivajo poleg organizacijskih in programskih aspektov dolgoročnega obratovanja elektrarne, tudi pomembna tehnična področja nadzora staranja sistemov, struktur in komponent ter človeške dejavnike dolgoročnega obratovanja jedrske elektrarne. MAAE na tak način zagotavlja državam neodvisni mednarodni pregled izvajanja aktivnosti, ki so povezane z zagotavljanjem jedrske varnosti v primeru dolgoročnega obratovanja jedrskih elektrarn. Takšen pregled je treba zagotoviti pred koncem projektne življenjske dobe NE Krško, poleg učinkovitega programa nadzora staranja in s tem povezanih aktivnosti ter upravnega nadzora na tem področju. Poročilo, ki ga izdelajo strokovnjaki misije SALTO, vsebuje priporočila in predloge glede na odstopanja od mednarodnih standardov, kar je podlaga za uvedbo izboljšav in krepitev jedrske varnosti  predvsem med dolgoročnim obratovanjem jedrske elektrarne.

Določitev pristojnosti med Upravno enoto Vrhnika in Ministrstvom za okolje in prostor v zadevi  odločanja za izdajo uporabnega dovoljenja

Vlada Republike Slovenije je sprejela sklep, s katerim je odločila o sporu o pristojnosti med Upravno enoto Vrhnika in Ministrstvom za okolje in prostor v zadevi  odločanja o zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja za prizidavo k obstoječi nadstrešnici ONS investitorja Kemis d.o.o., Vrhnika. Za izdajo uporabnega dovoljenja je pristojna Upravna enota Vrhnika. Glede na to, da se presoja vplivov na okolje v skladu s predpisi izvaja  v postopku pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja  ali v skupnem – integralnem postopku in ne v postopku izdaje uporabnega dovoljenja, je za odločanje v zadevi izdaje uporabnega dovoljenja pristojna Upravna enota Vrhnika, ki je izdala gradbeno dovoljenje za objekt v zadevi.