Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zastopniških tožbah za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov bo po novem omogočal možnost skupinske tožbe potrošnikov iz večih držav za odpravo posledic kršitev zakonodaje EU. Takšna primera sta bila nedavno npr. afera o dizelskih emisijah Dieselgate ali afera glede zlorabe osebnih podatkov Cambridge Analytica. Slovenija je podprla kompromisni predlog, saj se zaveda pomena kolektivnega uveljavljanja tožbenih zahtevkov in s tem zaščite potrošnikov. Posamezni potrošnik bo imel na voljo pravne vzvode za ustavitev kršitve in povračilo škode. Direktiva pa je pomembna tudi z vidika javnega interesa, da se zagotovi spoštovanje pravil vedenja na trgu.

Direktiva predstavlja znaten napredek za potrošnike v EU, saj so imeli do sedaj le možnost opustitvene tožbe, medtem ko se za zasebne tožbe v veliki meri niso odločali, med drugim tudi zaradi stroškov postopka. Državam članicam bo omogočila ohranitev obstoječih sistemov zastopniških tožb, vzpostavila pa je tudi precej stroge enotne kriterije za imenovanje tako imenovanih kvalificiranih subjektov, ki bodo potrošnike zastopali v čezmejnih primerih. Možnost ohranitve sistema zastopniških tožbe je še posebej pomembna za Slovenijo, ker je področje zastopniških tožb šele nedavno uredila z Zakonom o kolektivnih tožbah, ki je stopil v veljavo oktobra 2017.

Države članice so v okviru direktive poudarile tudi pomen ideje medsebojnega priznavanja kvalificiranih subjektov, medtem ko so bile naklonjene na direktivi temelječemu ohranjanju ravnovesja med pravicami za potrošnike in pravno gotovostjo za podjetja.

Ministri so obravnavali kompromisni predlog glede sprememb t.i. računovodske direktive[1] v zvezi z obveznostjo razkritja davčnih informacij o dohodkih nekaterih največjih multinacionalk s konsolidiranim čistim prihodkom nad 750 milijonov evrov. Ta predvideva povečanje preglednosti poslovanja z vidika obdavčitve njihovih dobičkov ter povečanje javnega nadzora nad tem, ali se davki dejansko plačajo tam, kje se ustvarijo dobički. Obveznost bo veljala za multinacionalke s sedežem v EU, prav tako pa za  odvisna podjetja in podružnice tujih multinacionalk, ki poslujejo v EU. V Sloveniji je po podatkih AJPES takšnih 11 podjetij. Slovenija podpira cilje, ki jih zasleduje predlog direktive. Kljub vsemu pa se Slovenija skupaj z 12 drugimi državami članicami ni mogla strinjati s pravno podlago direktive. Trenuten predlog je namreč zasnovan na 50. členu Pogodbe o delovanju EU, ki ureja uresničevanje svobode ustanavljanja. Po mnenju 13 držav, vključno s Slovenijo, pa bi to moral biti 115. člen, ki predstavlja podlago za sprejem davčnih predpisov. Slovenija namreč meni, da bi morali vsebino obravnavati kot davčni dosje. Javno razkritje nekaterih občutljivih davčnih informacij bi namreč lahko imelo neugoden vpliv na slovenska podjetja, na kar je tudi opozorila v obravnavi in zaradi tega ni podprla kompromisnega predloga.

Ministri so opravili tudi politično razpravo o potrebnih ukrepih, s katerimi bi zagotovili konkurenčnejše pogoje poslovanja za evropska podjetja na globalnih trgih. Na poslovanje namreč vplivajo nove razmere, kot so podnebne spremembe, digitalizacija in nove tehnologije in s tem povezano poslovanje na spletnih platformah ter nepoštene tržne prakse s strani tretjih držav, kot so nedovoljene pomoči, protekcionizem ipd.

Slovenija je izpostavila, da potrebujemo kombinacijo ukrepov z različnih področij, kot so enotni trg, industrija, okolje, digitalizacija, raziskave in razvoj ter trgovina. Okrepiti bi morali trgovinsko politiko, v kateri morajo svoje mesto dobiti tudi digitalna trgovina in trajnostni vidiki. Pri tem pa mora EU ohraniti standarde varnosti hrane ter zdravja ljudi in okolja, posebno pozornost pa mora nameniti tudi malim in srednje velikim podjetjem. Na trgu EU je treba zagotoviti tudi učinkovitejše preprečevanje nepoštenih praks. Močna konkurenčnost navznoter bo omogočila konkurenčnost v globalnem merilu. Ostale države članice so poudarile, da je potrebno zagotoviti enake pogoje za vse, da bo globalna konkurenčnost pravična. Menile so, da je zunanja konkurenčnost ključna za razvoj dobre gospodarske osnove EU.  

Na kosilu so ministri izmenjali mnenja o prihodnji strategiji za mala in srednja podjetja (MSP). Slovenija je izpostavila, da je zanjo ključno, da bo nova strategija omogočila MSP boljšo integracijo v evropske in globalne vrednostne verige ter boljši dostop do trgov. Menila je, da si moramo nadalje prizadevati za odpravo upravnih bremen. Slovenija sodi v skupino ambiciozni držav članic glede prehoda v podnebno nevtralno gospodarstvo, pri čemer se zavzema za pravičen prehod. Izpostavila je še pomen boljšega dostopa do financiranja za MSP na podlagi kombinacije različnih finančnih instrumentov.

[1] Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2013/34/EU v zvezi z obveznostjo nekaterih podjetij in podružnic glede razkritja davčnih informacij v zvezi z dohodki