Člani so menili, da je posledica naraščanja zdravstvenega absentizma tudi posledica "enostavnosti pridobivanja bolniške zaradi preobremenjenosti primarnega zdravstva.

Minister Šabeder je pojasnil, da je velik porast stroškov zaradi začasne odsotnosti z dela, ki gredo v breme zavoda za zdravstveno zavarovanje, opazen zlasti po letu 2015. Njihov delež v zdravstveni blagajni znaša že 13 odstotkov. V javnem sektorju letno zaradi absentizma beležijo 20 izgubljenih dni na zaposlenega, v gospodarstvu pa 11.

V upravnem odboru GZS so bili kritični tudi do po njihovi oceni slabega dostopa do zdravstvene oskrbe in pomanjkljive organizacije zdravstvene mreže. Prav tako so razpravljavci podvomili o racionalnosti porabe zdravstvenega denarja.

Minister je v predstavitvi pojasnil, da slovenski zdravstveni sistem "ni tako slab, kot ga želijo prikazati mnogi v državi". »Naša država ima eno največjih enakosti pri dostopu do zdravstvene oskrbe. Pomemben del tega je vsekakor tudi visoka stopnja dostopnosti do novih metod zdravljenja, zdravil in medicinskih pripomočkov«, je dejal minister.

Tema razprave so bile tudi čakalne dobe, ki po mnenju delodajalcev "le še prilivajo ogenj na problem absentizma". Minister je postregel s podatkom, da je 1. avgusta letos na prvi pregled čakalo 82.761 pacientov, od teh 42 odstotkov nad dopustno dobo. V vrsti za terapevtsko-diagnostične storitve jih je bilo 106.676, od teh 38 odstotkov nad dopustno dobo.

Člani upravnega odbora GZS so sprejeli tudi sklep, da bodo vodstvi ljubljanske in mariborske medicinske fakultete pozvali k povečanju števila vpisnih mest za študente.