Na komemoraciji v Slovenski Bistrici je minister Rudi Medved v nagovoru med drugim dejal, da je »človeško življenje, mozaik mnogoterih občutij. A nobeno izmed njih ne zareže tako silovito v srce, kot občutje bolečine. Bolečine, ko smrt iztrga izmed nas sočloveka. Bolečine, ki jo spremlja zlovešči občutek popolne nemoči. Sčasoma še tako močno občutje bolečine, kakršnega lahko v srce vsadi samo smrt; sčasoma tudi to občutje otopi. In nadomesti ga dar človeku, da preživi sleherno izgubo. Nadomesti ga spomin. Je čas bolečine, in je čas spomina. Zaradi spomina mrtvi nikoli v resnici ne umrejo. Naj bo dan spomina na mrtve tudi dan našega izpraševanja; ali živimo tako, da ne povzročamo krivic, sovraštva, teptanja človekovega dostojanstva? Le, če živimo tako, smo vredni spomina na vse mrtve; smo vredni, da jim izkažemo spoštovanje«.