Delovna skupina za pripravo predlogov za spremembo volilne zakonodaje MJU je pripravila čistopis predlogov  sprememb Zakona o volitvah v Državni zbor z uvedbo relativnega prednostnega glasu in predloga sprememb Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v Državni zbor (ZDVEDZ) s spremembami meja volilnih okrajev.

Minister Rudi Medved je pred dogodkom izrazil naklonjenost spremembam temeljne volilne zakonodaje, z besedami, da zagotavljajo volivkam in volivcem odločilnejši vpliv na izvolitev poslank in poslancev. »Imeli bodo izbiro in močno orodje, to je prednostni glas.«

Poslancem je pojasnil, da kar se tiče predloga sprememb volilnih okrajev,  je pri tem treba upoštevati odločbo Ustavnega sodišča RS in sorazmerno razmejitev okrajev glede na približno enako število volivcev. "Risanje volilnih okrajev z večjimi odstopanji od predlaganih ne vodi v uresničitev odločbe Ustavnega sodišča. Rešitev je relativni prednostni glas, kot močno orodje v rokah volivcev," je bil jasen minister.

Po srečanju je minister v izjavi predstavil zaključke današnjih pogajanj: »Naloga strank je, da čimprej zberejo podpise za enega izmed predlogov. Smo na zelo dobri poti, da spremenimo Zakon o volitvah v državni zbor, ki sicer potrebuje 60 glasov poslancev. To je tisti končni predlog, ki smo ga na ministrstvu že pripravili. Gre v smeri večje personalizacije volitev in daje volivcem v roke zelo močno orodje, to je preferenčni glas.«

Glede sprememb meja volilnih okrajev je minister po srečanju ponovno pojasnil, da smo na ministrstvu nekaj simulacij, po želji nekaterih poslancev, že pripravili, vendar se je v praksi izkazalo, da takšni volilni okraji izredno odstopajo od normalne tolerance in se oddaljujejo od cilja enakomerne razmejitve okrajev po približno enakem številu volivcev (do 19.000). Pri teh različicah so razmerja med najmanjšim in največjim volilnim okrajem, več kot 50 odstotkov razlike, vse tja do 70 odstotkov, kar po prepričanju ministra ni v duhu odločbe Ustavnega sodišča. S temi simulacijami se bodo predstavniki lahko seznanili in se prepričali, da niso v duhu uresničitve odločbe Ustavnega sodišča, saj velikost posameznih volilnih okrajev ni niti približno enaka, oziroma so odstopanja daleč preko meja dopustnega.

Državni zbor mora neskladje, ki ga je ugotovilo Ustavno sodišče, odpraviti v roku dveh let, torej do decembra 2020.