Skoči do osrednje vsebine

Čas za spremembo je tu in prehod h krožnemu gospodarstvu je neizbežen

  • Ministrstvo za okolje in prostor
Na Bledu je te dni potekalo 25. srečanje Mednarodnega panela za vire (International Resource Panel), v sklopu katerega je v petek 8. novembra na Bledu zaživela mednarodna konferenca Krožno gospodarstvo v regiji – povezani za trajnost in rast. Konferenco je gostil minister za okolje in prostor Simon Zajc, udeležence pa so nagovorili svetovno priznani strokovnjaki iz področja trajnostnega razvoja in okoljskih politik. Strinjali so se, da je odgovorno in trajnostno upravljanje z naravnimi viri temelj za konkurenčno ter dolgoročno uspešno gospodarstvo, povezovanje med državami in izmenjava dobrih praks pa je ključna za ohranitev naravnega okolja in kakovost življenja v regiji.

Konference so se med drugimi, poleg ministra za okolje Simona Zajca, udeležili še drugi visoki predstavniki iz regije: ministri za okolje Goran Trivan (Srbija), Fatmir Matoshi (Kosovo), namestnik ministra za okolje iz Češke Vladislav Smrž, namestnica veleposlanice Severne Makedonije Suzana Zelenkovska, generalni direktor Ministrstva za okolje Črne Gore Dragan Asanovič, generalni direktor Ministrstva za trajnostnost in turizem Avstrije Christian Holzer, generalni direktor Ministrstva za okolje Slovaške Milan Cherenko.

Mednarodni strokovnjaki in visoki predstavniki držav iz jugo-zahodne Evrope so si bili enotni, da okoljska problematika ne pozna meja in da je napočil čas za ukrepanje. Zbrane udeležence konference je v videu nagovoril tudi Karmenu Vella, evropski komisar za okolje, ki je pomen trajnostnega razvoja in odgovornega ravnanja z naravnimi viri podprl z zaskrbljujočimi statistikami. V zadnjih 50 letih smo namreč izrabo naravnih materialov več kot potrojili, izčrpavanje naravnih virov pa je razlog za kar 90 % izgube biodiverzitete.

Prehod na krožno gospodarstvo je velika, a izvedljiva sprememba

Okoljski izzivi ter trajne posledice za ekosisteme v obliki onesnaževanja in izčrpavanja so že dobro poznana tematika na vseh nivojih vodenja politik in gospodarstva; a vselej iz zornega kota nerešljive težave. Blejska konferenca je v temu pogledu ponudila novo in veliko bolj optimisitično gledišče. Svetovno priznani strokovnjaki iz področja trajnostnega razvoja so na konferenci predstavili jasno smer sprememb in konkretne ukrepe za njihovo realizacijo. Tako so prehod h krožnemu gospodarstvu predstavili kot praktično ter izvedljivo rešitev in ne kot neotipljivo vizijo daljne prihodnosti.

“Ljudje se že dobro zavedajo, da je korenita sprememba upravljanja z viri nujna, če želimo ohraniti naravno okolje, kot ga poznamo. Ne zavedajo pa se še, da je ta sprememba tudi realno izvedljiva,” je povedal Paul Ekins, član IRP, Institute for Sustainable Resources and University College London.

Z jasnimi in prepričljivimi argumenti, ki poudrjajo nujnost spremmeb za ohranitev kakovosti življenja na našem planet so v prvem sklopu konference zbrane nagovorili Paul Ekins, član IRP, Institute for Sustainable Resources and University College London, Maarten Hajer, član IRP, Utrecht University, ter Jeff Herrick, član IPR, US Department of Agriculture, University of Colorado, New Mexico State University.

Vez med gospodarskim uspehom ter izkoriščanjem virov je potrebno pretrgati

Ključni govor na konferenci je imel Janez Potočnik, so-predsedujoči IRP in nekdanji Komisar za okolje pri Evropski Komisiji, ki je osvetlil celotno sliko posledic trenutnega modela gospodarstva in  ključnih področij kjer so potrebne spremembe. V obstoječem linearnem ekonomskem modelu (proizvedi – uporabi – zavrzi), je jasno vidna vez med izkoriščanjem virov in gospodarsko rastjo. Ključ do uspeha leži v odvojitvi gospodarske rasti od porabe virov, saj lahko te izrabljamo veliko bolj učinkovito, jih v ciklih uporabe zadržimo veliko dlje ter z novimi poslovnimi modeli zmanjšamo njihovo porabo. Tako s prehodom h krožnemu gospodarstvu zmanjšamo naš negativni vpliv na okolje v celoti, na drug strani pa povečamo učinkovitost gospodarstva, saj z zmanjšanjem odvisnosti od naravnih surovin zagotovimo bolj trajnostno in konkurenčno poslovanje. Pri tem bo ključna tudi politika proizvodov in podaljšana odgovornost proizvajalcev, ki bo spodbujala odgovorno proizvodnjo in odgovornost za produkte v njihovi celotni življenjski dobi.

“Naravni viri so bili v naši družbi od nekdaj tesno povezani z razvojem, stabilnostjo ter konflikti. Po naših podatkih (United Nations, International Resource Panel) pa, razen v posebnih primerih, pomanjkanje virov na srednji rok ne bo vplivalo na razvoj gospodarstva tako uničujoče, kot okoljske spremembe (klimatske spremembe, izguba biodiverzitete ter onesnaženje), ki vplivajo na naše zdravje,” je povedal osrednji govornik konference Janez Potočnik.

“Pričnimo s prenosom znanja in deljenjem dobrih praks”

Poleg izmenjavi strokovnega znanja pa je bil osrednji namen mednarodne konference tudi povezovanje med državami v jugo-vzhodni Evropi. Tako je okoljska problematika učinkovito povezala ministre in visoke predstavnike Avstrije, Črne gore in Češke, Kosova, Slovaške, Slovenije in Srbije. Ti so v regiji prepoznali številne priložnosti za napredek in izrazili zaupanje, da Slovenija lahko postane osrednji povezovalec regije za hiter in učinkovit prehod h krožnemu gospodarstvu.

“Da bi zadovoljili naše potrebe po naravnih virih, bi v prihodnosti potrebovali kar tri planete, tako je jasno, da je hitra in učinkovita sprememba nujna. Številni poslovni modeli brez uvajanja sprememb kmalu ne bodo več konkurenčni in krožno gospodarstvo omogoča priložnosti, ki jih moramo v regiji izkoristiti,” je povedal Simon Zajc, minister za okolje in prostor. 

Vloga Slovenije je lahko velika

Bolj kot zaradi svoje specifične lege in velikosti, lahko Slovenija veliko pripomore k prehodu v krožno gospodarstvo zaradi koncentracije znanja in pripravljenosti na spremembe. O že izvedenih ukrepih na področju trajnostnega razvoja in potencialih Slovenije za mednarodno povezovanje so na konferenci spregovorile Janja Kreitmeyer McKenzie iz Ministrstva za okolje in prostor, Ladeja Godina Košir, predsedujoča evropski platformi deležnikov v krožnem gospodarstvu in direktorica Circular Change Slovenija, ter Saša Mrak, izvršna direktorica Združenja Manager.