Novice

Kot odziv na vztrajne operacije tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja (angleško Foreign Information Manipulation and Interference - FIMI) je EU večkrat uvedla sankcije proti organizacijam in posameznikom, ki širijo dezinformacije o nezakoniti ruski vojni proti Ukrajini.

V zadnjem tednu so prokremeljski informacijski kanali nadaljevali večmesečno kampanjo, usmerjeno proti volitvam 12. aprila na Madžarskem. Osredotočili so se na diskreditacijo opozicijske stranke TISZA in njenega voditelja Pétra Magyarja ter obtoževali Ukrajino in EU politične destabilizacije in vmešavanja v volitve.

Prokremeljske dezinformacijske kampanje lažno prikazujejo Ukrajino kot jedrsko grožnjo, ciljajo na volitve v EU ter se zavzemajo za odpravo sankcij proti ruski energiji — s ciljem oslabiti enotnost Zahoda in izkriviti javno razpravo.

Po ukrajinskih napadih z droni na ruski baltski pristanišči Ust-Luga in Primorsk so prokremeljski informacijski kanali hitro preusmerili pozornost stran od povzročene škode. Obe pristanišči sta ključni izvozniški vozlišči za rusko nafto in naftne derivate, zato se napadi ujemajo s širšo ukrajinsko strategijo ciljanja infrastrukture, ki podpira rusko vojno gospodarstvo.

Preden se poglobimo v četrto poročilo Evropske službe za zunanje delovanje (angleško European External Action Service - EEAS) o grožnjah tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja (angleško Foreign Information Manipulation and Interference - FIMI), si najprej oglejmo prokremeljske narative, zaznane v preteklem tednu.

Tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje (angleško Foreign Information Manipulation and Interference - FIMI) se je razvilo v zgoščen in medsebojno povezan ekosistem akterjev, infrastruktur in narativov, ki delujejo na digitalnih platformah in v geopolitičnih kontekstih.

Sporočila Kremlja so se zelo hitro preusmerila na Bližnji vzhod in Iran. Ključni cilj je bil povezati Ukrajino s tem konfliktom. Dezinformacijske narative so med drugim vključevale poskuse povezovanja protestov na Majdanu leta 2014 s širšo regionalno nestabilnostjo ter trditve, da bi lahko Ukrajina uprizorila »provokacijo«, da bi ponovno pritegnila mednarodno pozornost.

Ta teden je Ruska zunanja obveščevalna služba ponovno obudila stare trditve, da evropske države načrtujejo, da bi Ukrajini predale jedrsko orožje.

V zadnjem tednu so prokremeljski mediji, povezani z dezinformacijskimi dejavnostmi, blatili ukrajinske športnike na olimpijskih igrah, razglašali, da Francija drsi v avtoritarnost, in skušali preusmeriti pozornost s poročila o zastrupitvi Navalnega s sklicevanjem na Epsteinove dosjeje. In to je bil šele začetek. Poglejmo podrobneje.

Pet ponavljajočih se lažnih narativov, ki jih Kremelj uporablja za opravičevanje in izkrivljanje svoje vojne proti Ukrajini.

Kremelj za nepodaljšanje pogodbe Novi START krivi druge. A Moskva je že dolgo pred njenim koncem igrala pomembno vlogo pri njenem spodkopavanju.

Zasegi naftnih tankerjev, ki se izogibajo sankcijam, so sprožili nov val dezinformacij iz Kremlja.

Številne nedavne globalne ocene tveganj se zbližujejo v jasnem sporočilu: tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje (angleško Foreign Information Manipulation and Interference - FIMI), dezinformacije in zavajajoče informacije so postale sistemska grožnja demokracijam po vsem svetu.

Ruski napadi na energetske objekte pozimi so bili zasnovani z namenom, da bi Ukrajino z mrazom prisilili v pokorščino. Ruski dezinformacijski narativi te napade opravičujejo in zanje krivijo ukrajinsko vodstvo.

Leta 2026 rusko gospodarstvo še ni v upadu, vendar je v resnih težavah. Rast, ki jo poganja vojna, izgublja zagon, sankcije se zaostrujejo, finančne rezerve se krčijo, negotovost pa vse bolj zaznamuje vsakdanje življenje. Kar je nekaj časa delovalo kot odpornost, se izkazuje za krhko, saj se gospodarski stroški vojne širijo onkraj bojišča.

Prizemljena letala, obstali tovornjaki in poostren nadzor na mejah — Belorusija, usklajena z Moskvo, uporablja balone za tihotapljenje in taktike pritiska, da preizkuša varnost Litve ter odpornost Evropske unije.

Od izbruha ruske obsežne agresije proti Ukrajini je Moskva očitno okrepila svoj boj za tako imenovano »resnično zgodovino«. Kremelj na novo piše šolske učbenike, da bi promoviral mite o ruski nepremagljivosti in Putinovi popolni nadvladi.

Vzpon globalne, obsežne industrije dezinformacij je privatiziral operacije vpliva ter državam omogočil strateški doseg z verodostojnim zanikanjem.

Putinovo zavračanje kakršnegakoli miru, ki na koncu ne bi vodilo v podreditev Ukrajine, ni nič novega. Že desetletja Kremelj prazne diplomatske fraze združuje s tujim manipuliranjem z informacijami in vmešavanjem (angleško Foreign Information Manipulation and Interference - FIMI), ki Moskvo prikazujejo kot razumnega akterja, medtem ko spodkopava suverene sosede.

Rusija je 30. septembra 2025 praznovala obletnico »ponovne združitve novih regij« – tako prokremeljski dezinformatorji imenujejo okupacijo delov ukrajinskih regij Doneck, Lugansk, Zaporožje in Herson.