Inšpektorat RS za delo (IRSD) pozdravlja novelo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-A). Ta prinaša pomembne novosti, saj se moramo zavedati, da se oblike dela vedno znova spreminjajo, med tem ko smo do sedaj imeli v veljavi zakon, ki je bil sprejet leta 2006 in ni naslovil trenutnih načinov in oblik dela.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-A) je bil sprejet 21. aprila 2023 in je začel veljati 20. maja 2023, uporabljati pa se bo začel šest mesecev po njegovi uveljavitvi, to je 20. novembra 2023. Objavljamo podrobnejša pojasnila o novostih in najpogostejša vprašanja in odgovore.

Poslanke in poslanci so sprejeli zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (novela ZDR-1), katerega namen je izboljšati delovne pogoje s spodbujanjem preglednejše in predvidljivejše zaposlitve ob zagotavljanju prilagodljivosti na trgu dela, izboljšanje dostopa delavcev do informacij o njihovih delovnih pogojih in izboljšanje samih delovnih pogojev.

V torek se je v Ljubljani pričel dvodnevni uradni obisk delegacije Evropskega organa za delo (angleško European Labour Authority – ELA). Obisk je predstavljal priložnost za predstavitev prioritet in aktivnosti ELA ter odprto diskusijo s številnimi državnimi organi in zavodi v Sloveniji.

Inšpektorat za delo (IRSD) je sodeloval v mednarodni akciji, ki je potekala med 10. in 17. junijem 2023. Cilj akcije je bil razkrivanje trgovine z ljudmi, identifikacija žrtev ter preverjanje izvajanja delovnopravne zakonodaje. Nadzori inšpektorata so se izvajali v dejavnosti gradbeništva, kjer so inšpektorji odkrili nezakonito delo beloruskih delavcev.

Državni zbor je sprejel nov sveženj ukrepov za pomoč prizadetim v poplavah. Ukrepi iz pristojnosti ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so namenjeni žrtvam poplav in plazov iz avgusta 2023, ohranjanju delovnih mest ter zagotavljanju kadrov za odpravo posledic poplav in plazov.

V času, ko se soočamo z izzivi, ki jih prinašajo poplave leta 2023, želimo izpostaviti pomen varnosti in zdravja pri delu. Intervencijska zakonodaja, ki je bila sprejeta za odpravo posledic poplav, ne vpliva na področje varnosti in zdravja pri delu, tako se ohranja veljavnost vseh zakonodajnih standardov in predpisov na tem pomembnem področju, kar Inšpektorat za delo pozdravlja.

Obsežne poplave, ki so prizadele našo državo, so za seboj pustile nepredstavljivo škodo. V tem težkem trenutku smo priča izjemnemu pogumu in solidarnosti, saj številni prostovoljci iz vse Slovenije stopajo skupaj, da bi pomagali čistiti posledice poplav. Vendar pa je v tem času izredno pomembno, da pazimo tudi svojo lastno varnost in zdravje.

Zaradi naravne nesreče, ki je prizadela Slovenijo, delovna zakonodaja daje več možnosti, kako urejati odsotnost, ko delavci bodisi niso mogli priti na delo bodisi so prišli, pa so zaradi nepredvidenih vremenskih razmer ali z njimi povezanih dogodkov oziroma okoliščin odšli predčasno, kakor tudi odsotnost v prihodnjih dneh. Pojasnila smo dopolnili z interventnimi ukrepi.

Poslanke in poslanci so včeraj potrdil novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (novela zakona), ki predvideva prvi sveženj ukrepov za omilitev posledic obsežnih poplav, ki so Republiko Slovenijo prizadele 4. in 5. avgusta 2023. Novela zakona med drugim uvaja prve ukrepe za ohranitev delovnih mest in delovanja gospodarskih subjektov.

Zaradi naravne nesreče, ki je prizadela Slovenijo, delovna zakonodaja daje več možnosti, kako urejati odsotnost, ko delavci bodisi niso mogli priti na delo bodisi so prišli, pa so zaradi nepredvidenih vremenskih razmer ali z njimi povezanih dogodkov oziroma okoliščin odšli predčasno, kakor tudi odsotnost v prihodnjih dneh.

S 6. avgustom 2023 je stopil v veljavo Odlok o začasnih ukrepih v upravnih zadevah za preprečevanje posledic poplav, ki so prizadele Republiko Slovenijo avgusta 2023.

Inšpektorat za delo opozarja delavce, naj ne podpisujejo sporazumov o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, če tega ne želijo. V takšnem primeru delavcu namreč ne pripada nadomestilo za brezposelnost, niti odpravnina (razen v primeru upokojitve), prav tako naj ne podpisujejo praznih listov papirja, ki bi jih lahko delodajalci kasneje uporabili proti volji delavcev.

Inšpektorat za delo je nedavno odkril nov primer izkoriščanja tujih delavcev v Slovenski Bistrici, v podjetju Alumero d.o.o, ki je najemalo ukrajinske delavce preko posrednikov, brez da bi preverili zakonitost dokumentov o njihovi napotitvi in pri tem izdal za skoraj 40.000 evrov glob.

Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj celzija, tudi če je to samo občasno, predvsem kot posledica povečanih zunanjih temperatur, mora delodajalec zagotavljati delavcem ustrezno toplotno udobje ter sprejemati potrebne ukrepe.

Delodajalec je dolžan izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače do 1. julija. Zaradi dviga minimalne plače se je letos dvignil tudi minimalni regres, ta znaša 1203,36 €. Inšpektorat za delo opozarja na pomembnost spoštovanja te obveznosti ter izpostavlja, da je plačilo za delo neodtujljiva pravica delavcev.

Dosedanji vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za delo, Luka Lukić, je po pogovoru z ministrom Mescem izrazil željo po prenehanju opravljanja svoje funkcije. Lukić je svoje delo na inšpektoratu opravljal uspešno in je s svojim vodenjem prispeval k pomembnim dosežkom na področju varstva delavskih pravic.

Na kratko vam predstavljamo ključne dosežke Inšpektorata RS za delo (IRSD) v preteklem letu. V tem obdobju smo dosegli več pomembnih mejnikov, ki so pripomogli k izboljšanju našega delovanja in večji učinkovitosti.

Kot smo že poročali v prejšnjih mesecih, smo pri uporabnikih storitev Stominusa opravili več inšpekcijskih nadzorov in ugotovili številne kršitve. Od zadnjega poročanja (23. 3. 2023) je IRSD izdal Stominusu številne odločbe o prekršku z izrekom globe v skupni vrednosti 77.500 evrov.

Prijava po Zakonu o zaščiti prijaviteljev se lahko poda le za kršitve predpisov, za katere so posamezniki izvedeli v svojem delovnem okolju. Prijavitelj poda zunanjo prijavo organu za zunanjo prijavo, ki je pristojen za obravnavo prijavljene kršitve glede na njegove pristojnosti in naloge. Če na področju, na katerega se nanaša prijavljena kršitev, ni organa za zunanjo prijavo, prijavitelj poda prijavo Komisiji za preprečevanje korupcije.