Novice

Ministrica mag. Polona Rifelj in državni sekretar Peter Lovšin sta se z močno ekipo sodelavcev, direktorjem Direkcije za vode in Državno tehnično pisarno v Prevaljah udeležila seje Sveta Koroške regije. Z župani so govorili o popoplavni obnovi, protipoplavnih ukrepih, črpanju kohezijskih sredstev in pripravi državnega prostorskega načrta za 3. razvojno os na odseku Otiški Vrh–Holmec.

Predstavnika Direktorata za vode Ministrstva za okolje in prostor sta se udeležila zaključne konference o pripravi Strategije prilagajanja na podnebne spremembe v savskem bazenu. Gre za regionalni, čezmejni dokument, namenjen usklajenemu odzivanju držav v porečju Save na posledice podnebnih sprememb.

V Cmureku v Avstriji je potekal mednarodni dogodek ozaveščanja o visokih vodah, ki povezuje šole, lokalne skupnosti in pristojne vodne institucije na obeh straneh Mure. Učenci in mentorji šole v kraju Cmurek so postavili slovenske oznake najvišjih zabeleženih gladin Mure. Slovenska pobuda tako postaja skupna čezmejna praksa za boljše razumevanje poplavne nevarnosti in krepitev poplavne varnosti.

Na Malti pod geslom Naše Sredozemlje – naša odgovornost poteka srečanje ob 50-letnici Regionalnega centra za ukrepanje ob onesnaženju Sredozemskega morja z ladij (REMPEC). Slovenija predstavlja svoje izkušnje pri preprečevanju onesnaženja in usklajenem odzivanju na pomorske nesreče ter poudarja pomen povezovanja porečij, obale in morja.

V Gorici v Republiki Italiji se je včeraj začelo dvodnevno zasedanje Stalne slovensko-italijanske komisije za vodno gospodarstvo, osrednjega bilateralnega telesa za sodelovanje med Slovenijo in Italijo na področju čezmejnega upravljanja voda.

Mednarodna vaja odzivanja na onesnaženje morja POLex 2026 je praktični preizkus sodobnega sistema za preprečevanje nesreč ter čezmejno usklajeno in hitro odzivanje ob onesnaženju Jadrana. Za Ministrstvo za okolje in prostor je vzpostavitev takšnih mehanizmov pomemben del širšega prizadevanja za celovito varstvo Jadrana ter povezovanje upravljanja porečij, obale in morja – od izvira do morja.

Na Otoku ljubezni v Ižakovcih so 14. septembra obeležili peto obletnico razglasitve Unescovega petdržavnega biosfernega območja Mura–Drava–Donava, znanega kot Evropska Amazonka. Gre za prvo biosferno območje na svetu, ki povezuje pet držav: Avstrijo, Slovenijo, Hrvaško, Madžarsko in Srbijo. Razteza se na 930.000 hektarjih ter predstavlja eno največjih povezanih rečnih varstvenih območij v Evropi.

Državni sekretar Lovšin se je v Izoli udeležil otvoritve 11. Tedna sredozemske obale in makroregionalnih strategij 2026, z naslovom Makroregionalne strategije v praksi: kaj postane mogoče. Poudaril je, da podnebne spremembe ne poznajo državnih meja: »Zato potrebujemo sodelovanje med državami, regijami in lokalnimi skupnostmi ter sposobnost, da iz skupnih izzivov oblikujemo skupne rešitve.«

Okoljski pregled Slovenije 2026, neodvisna ocena napredka Slovenije na področju okoljske in podnebne politike ugotavlja napredek na več področjih, hkrati pa opozarja na vrzeli: pritiske na biotsko raznovrstnost, zamude pri širitvi sistemov odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, potrebo po hitrejšem zmanjševanju emisij ter razkorak med sprejetimi cilji in njihovim izvajanjem.

Ob 50. obletnici Barcelonske konvencije od 7. do 10. septembra 2026 v Dubrovniku poteka mednarodna konferenca o pomorskem in transportnem pravu. Ministrstvo za okolje in prostor na konferenci zastopata Gregor Umek in Mitja Bricelj z Direktorata za vode.

Mednarodna komisija za varstvo reke Donave, katere članica je tudi Slovenija, je skupaj z Globalnim partnerstvom za vode Srednje in Vzhodne Evrope znova pripravila natečaj Postani Donavski umetnik. Natečaj, na katerem lahko z umetniškimi deli sodelujejo otroci in mladi, je odprt do 10. oktobra.

Ministrstvo za okolje in prostor obvešča, da bodo Splošne smernice s področja upravljanja voda za pripravo prostorskih aktov iz maja letos umaknjene iz Prostorskega informacijskega sistema, saj bodo predmet strokovnega in pravnega pregleda ter priprave sprememb in dopolnitev. S tem bomo zagotovili njihovo nadaljnjo vsebinsko, strokovno in pravno ustreznost ter usklajenost s pravnim okvirom.

Zaradi dolgotrajnega obdobja brez padavin, visokih temperatur in manjšanja zalog vode v tleh se sušne razmere zaostrujejo. Vodnatost rek in gladine podzemnih voda so že manjše oziroma nižje kot je običajno za ta letni čas, nekateri manjši izviri pa so že presahnili. Stopili smo v obdobje hidrološke suše.

Minevajo tri leta od katastrofalnih poplav in zemeljskih plazov, ki so avgusta 2023 prizadeli 183 od 212 slovenskih občin. Največja naravna nesreča v zgodovini samostojne Republike Slovenije je povzročila skoraj tri milijarde evrov neposredne škode.

Ministrica za okolje in prostor mag. Polona Rifelj je danes skupaj z vršilcem dolžnosti direktorja Direkcije Republike Slovenije za vode Romanom Kramerjem predstavila prvi celovit pregled organizacijskega, finančnega, kadrovskega in projektnega stanja Ministrstva za okolje in prostor ob nastopu mandata ter pregled izvajanja projektov iz Načrta za okrevanje in odpornost na področju voda.

Na spletni strani Inženirske zbornice Slovenije so bile objavljene Tehnične smernice za hudourniške objekte, katerih pripravo je financiralo Ministrstvo za okolje in prostor (prej Ministrstvo za naravne vire in prostor). Gre za prvo celovito strokovno gradivo v slovenskem jeziku, ki sistematično obravnava načrtovanje, projektiranje, dimenzioniranje, gradnjo in vzdrževanje hudourniških objektov.

Predstavnika Direktorata za vode sta se v začetku julija udeležila dveh pomembnih evropskih dogodkov – Konference o Aktu Evropske unije za oceane v Wexfordu, od 6. do 8. julija, ter Dnevov makroregionalnih strategij, ki so se v Bruslju odvijali od 8. do 9. julija. Oba dogodka sta potrdila, da bo uspešno izvajanje Akta za oceane temeljilo predvsem na tesnem čezmejnem in regionalnem sodelovanju.

Slovenska obala je majhna in v poletnem času zaradi turizma še posebej obremenjena. Obiskovalce pozivamo k spoštljivemu odnosu do morskega in obalnega življa, saj lahko vsak poseg v morski ekosistem pusti resne posledice. Morske živali in rastline so ranljivi organizmi. Neprimeren odnos lahko privede do poškodb in smrti, kar negativno vpliva na biotsko raznovrstnost in zdravje ekosistema.

Slovenija je danes v Ljubljani od Srbije prevzela triletno predsedovanje Mednarodni komisiji za Savski bazen. Primopredaje poslov se je udeležil tudi državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor Peter Lovšin. Okvirni sporazum o Savskem bazenu je temelj za čezmejno sodelovanje za trajnostni razvoj Savskega bazena.

Državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor Peter Lovšin se je 25. junija v Luksemburgu udeležil rednega zasedanja Sveta Evropske unije za okolje, ki je potekalo v okviru ciprskega predsedovanja Svetu EU. Ministri in državni sekretarji, pristojni za okolje, so obravnavali več pomembnih tem s področja podnebne politike, varstva narave, biotske raznovrstnosti in vodne odpornosti.