Slovenija krepi sodelovanje za varnost in varstvo Jadranskega morja

Srečanje je namenjeno izmenjavi izkušenj in krepitvi sodelovanja sredozemskih držav pri preprečevanju, pripravljenosti in odzivanju na onesnaženje morja zaradi pomorskega prometa. Slovenijo zastopa vršilka dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za vode mag. Mojca Štritof Brus.

»Sredozemlje je skupen prostor in skupna odgovornost. Za Slovenijo je zato ključno, da sodelovanje povezuje porečja, obalo in morje ter da se dogovorjene rešitve preverjajo tudi v praksi. Projekta NAMIRS (Severnojadranski sistem za odzivanje na pomorske nesreče) in ASAP (Mehanizem za zaščito občutljivih območij Jadrana) ter mednarodna vaja POLex, ki smo jo pred kratkim izvedli v Kopru, so primeri takšnega pristopa – od izvira do morja in od dogovorov do konkretnega ukrepanja,« poudarja mag. Mojca Štritof Brus.

Dolgoletno sodelovanje za usklajeno ukrepanje na Jadranu

Slovenija ima pomembno vlogo pri razvoju sodelovanja za preprečevanje onesnaženja Jadranskega morja. Na njeno pobudo je REMPEC v letih 2003 in 2004 organiziral strokovne delavnice za predstavnike Slovenije, Italije in Hrvaške. Na tej podlagi sta bila pripravljena meddržavni sporazum o preprečevanju onesnaženja zaradi ladijskih nesreč v severnem Jadranu in skupni načrt ukrepanja ob večjih onesnaženjih. Sporazum, podpisan leta 2005 v Portorožu, je postavil temelje za usklajen čezmejni odziv ob nesrečah.

Slovenija sodelovanje nadaljuje s povezovanjem Barcelonske konvencije, centra REMPEC in Strategije Evropske unije za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR). V okviru strategije spodbuja tudi povezovanje načrtov ukrepanja ob onesnaženju morja z ladij z načrtovanjem upravljanja balastnih voda.

Od skupnih načrtov do preverjanja pripravljenosti v praksi

Septembra letos je Slovenija rezultate evropskih projektov NAMIRS in ASAP povezala z mednarodno vajo POLex v Kopru. Vaja je bila namenjena preverjanju pripravljenosti in usklajenega odziva ob onesnaženju morja ter praktični uporabi sodobnih orodij in postopkov.

Projekta in vaja prispevajo k skupni pripravljenosti držav, izmenjavi znanja ter učinkovitejšemu varstvu Jadranskega morja pred posledicami pomorskih nesreč. Pridobljene izkušnje so pomembne tudi za nadaljnji razvoj pomorskega prostorskega načrtovanja v Jadranu.

Slovenija pri tem zagovarja celovit pristop »od izvira do morja«, ki povezuje upravljanje porečij, obalnega območja in morja. S takšnim sodelovanjem krepi odpornost širšega jadranskega prostora ter prispeva k vodni, prehranski, energetski in prometni varnosti. Tudi v prihodnje bo podpirala skupne projekte, praktično preverjanje pripravljenosti in povezovanje evropskih ter sredozemskih politik za varstvo skupnega morja.