Minister dr. Rončević na evropskem vrhu o izobraževanju: reforma šolstva je nujna
Minister Rončević na Evropskem vrhu o izobraževanju in spretnostih v Bruslju | Avtor: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino
Sogovorniki so se strinjali, da so spremembe izobraževalnih sistemov nujne ter da je treba v času hitrega tehnološkega razvoja, predvsem umetne inteligence, okrepiti temeljno znanje in kritično razmišljanje. Minister je ob tem izpostavil slabše rezultate slovenskih učencev v mednarodni raziskavi PISA, ki dodatno potrjujejo nujnost celovite reforme slovenskega šolstva. Posebej je poudaril tudi ključno vlogo učiteljev in ravnateljev, ki morajo imeti pri oblikovanju sprememb pomembno besedo.
Slabši rezultati PISA in umetna inteligenca potrjujejo nujnost reforme
Ena osrednjih ugotovitev razprave je bila, da se morajo izobraževalni sistemi odzvati na hitre tehnološke in družbene spremembe, pri čemer ne smejo zanemariti svoje temeljne naloge – zagotavljanja kakovostnega znanja. Sogovorniki so poudarili, da je treba temeljno znanje okrepiti, saj predstavlja osnovo za kritično razmišljanje, samostojno presojanje in uspešno soočanje z izzivi prihodnosti. Minister dr. Borut Rončević je opozoril, da bo umetna inteligenca svet spreminjala bistveno hitreje, kot ga je industrijska revolucija. Prav zato postajajo kakovostno temeljno znanje, kritično razmišljanje in sposobnost samostojnega presojanja pomembnejši kot kadar koli prej. Ob tem je izpostavil rezultate mednarodne raziskave PISA 2025, ki kažejo, da slovenski učenci na področju bralne in matematične pismenosti zaostajajo za povprečjem držav članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (angleško Organisation for Economic Co-operation and Development – OECD). »Umetna inteligenca bo svet spremenila bistveno hitreje, kot ga je industrijska revolucija. Prav zato moramo danes bolj kot kadar koli prej krepiti temeljno znanje, kritično razmišljanje in sposobnost samostojnega presojanja. Ob slabših rezultatih naših učencev je jasno, da spremembe šolskega sistema niso več vprašanje izbire, temveč nujnost. Vendar izobraževalni sistem teh izzivov ne more reševati sam. Potrebujemo usklajeno delovanje celotne vlade, tudi na področjih družinske politike in zdravja, kar poudarja tudi Evropska komisija v nedavno objavljenem svežnju za izobraževanje in spretnosti,« je izpostavil minister dr. Borut Rončević.
Pomen celovitega in medresorskega pristopa k izboljševanju izobraževalnih rezultatov so poudarili tudi drugi sogovorniki osrednjega panela, med njimi portugalski minister za izobraževanje, znanost in inovacije Fernando Alexandre. Razprava je tako potrdila skupno razumevanje, da izboljševanje znanja in uspešnosti učencev ni zgolj naloga šol, temveč zahteva širše družbene ukrepe in usklajeno delovanje različnih politik. Minister je poudaril, da mora šola mladim zagotoviti trdne temelje znanja, ki jim bodo omogočali razumevanje sveta, odgovorno uporabo novih tehnologij in uspešno prilagajanje spremembam. Prav krepitev znanja, višji standardi in večja odgovornost so zato med ključnimi usmeritvami celovite reforme slovenskega šolstva.
Učiteljem in ravnateljem je treba povrniti glas
Pomemben del osrednje razprave je bil namenjen tudi vlogi učiteljev in ravnateljev. Evropski sogovorniki so posebej izpostavili, da sprememb izobraževalnih sistemov ni mogoče uspešno uresničevati brez aktivnega sodelovanja pedagoške stroke. Krepitev vloge učiteljev, njihove strokovne avtonomije in vključevanja v oblikovanje izobraževalnih politik je bila ena skupnih usmeritev razprave. Minister dr. Borut Rončević je izpostavil, da uspešne reforme ni mogoče oblikovati brez tistih, ki vsak dan delajo v učilnicah in vodijo šole. »Učiteljem in ravnateljem moramo povrniti glas. Prav oni najbolje poznajo izzive šolskega prostora in brez njihovega znanja, izkušenj ter sodelovanja ni mogoče izpeljati uspešne reforme. Zato jih aktivno vključujemo v pripravo sprememb. Na naših strokovnih posvetih približno 85 odstotkov udeležb predstavljajo predstavniki pedagoške stroke, dialog pa bomo nadaljevali tudi na regijskih posvetih,« je poudaril minister. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino celovito reformo šolstva pripravlja skozi strokovne posvete, na katerih sodelujejo učitelji, ravnatelji, direktorji šolskih centrov, univerzitetni profesorji in drugi predstavniki pedagoške stroke. Sledili bodo tudi regijski posveti, s katerimi želi ministrstvo razpravo še bolj približati učiteljem in ravnateljem po vsej Sloveniji ter zagotoviti, da bodo njihovi konkretni predlogi pomemben del priprave reformnih rešitev.
Evropski ministri: Temeljno znanje mora ostati v središču izobraževanja
Na osrednjem političnem panelu z naslovom Začrtati smer: kakovostno izobraževanje za prihodnost so poleg slovenskega ministra sodelovali še irska ministrica za izobraževanje in mladino Hildegarde Naughton, litovska ministrica za izobraževanje, znanost in šport Raminta Popovienė ter portugalski minister za izobraževanje, znanost in inovacije Fernando Alexandre. V razpravi sta sodelovala tudi predsednica Odbora Evropskega parlamenta za kulturo in izobraževanje Nela Riehl ter generalni sekretar Evropske federacije delodajalcev v izobraževanju Daniel Wisniewski. Sogovorniki so se strinjali, da hitre tehnološke in družbene spremembe zahtevajo prilagoditve izobraževalnih sistemov, vendar mora v njihovem središču ostati kakovostno temeljno znanje. Poudarili so, da je treba okrepiti temeljne pismenosti, kritično razmišljanje in sposobnost samostojnega presojanja, saj so prav ta znanja in spretnosti ključni za uspešno življenje in delo v prihodnosti. Pomembno skupno sporočilo razprave je bilo tudi, da morajo imeti učitelji in ravnatelji osrednjo vlogo pri pripravi in uresničevanju sprememb.
Minister dr. Borut Rončević je evropskim sogovornikom predstavil ključne usmeritve celovite reforme slovenskega šolstva, katere cilj je izboljšanje kakovosti znanja, krepitev strokovne avtonomije in odgovornosti učiteljev ter ravnateljev ter ustvarjanje pogojev za uspešen razvoj vsakega otroka.
Evropski vrh o izobraževanju in spretnostih, ki ga organizira Evropska komisija, je letos potekal pod osrednjo temo Šole prihodnosti, s poudarkom na izobraževanju v dobi umetne inteligence.