Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

Ministrstvo za kulturo zavrača navedbe sindikata Zasuk, Asociacije in Kulturne varovalke

Ministrstvo za kulturo odločno zavrača neresnične in zavajajoče navedbe v odprtem pismu sindikata Zasuk, Asociacije in Kulturne varovalke o domnevnem zadrževanju več kot 20 milijonov evrov za javne razpise in pozive na področju kulture.

Po sprejetju rebalansa proračuna za leto 2026 so bili prijavitelji obveščeni, da se razpisni postopki nadaljujejo, prav tako so bili seznanjeni z notranjimi pregledi nekaterih kohezijskih projektov. Ti so bili uvedeni zaradi dokumentacije, ki je vzbudila sum o morebitnem favoriziranju nekaterih izbranih prejemnikov sredstev v času prejšnjega vodstva ministrstva. Namen notranjih pregledov ni zaustavljanje financiranja kulture, temveč zagotavljanje zakonitosti in enakopravne obravnave vseh prijaviteljev. Ministrstvo si prizadeva, da bi se postopki zaključili v najkrajšem možnem času, ob spoštovanju vseh predpisov. Očitek, da bi moralo ministrstvo ne glede na finančne okoliščine zaključiti vse začete postopke in podpisati pogodbe z izbranimi prijavitelji, namreč spregleda zakonske omejitve, ki za neposredne proračunske uporabnike izhajajo iz 65. člena Zakona o javnih financah.

Opozoriti velja na podatke o črpanju evropskih kohezijskih sredstev na področju kulture. V štirih letih prejšnjega vodstva ministrstva je bilo izplačanih zgolj 4,3 odstotka vseh načrtovanih kohezijskih sredstev za kulturo. Sedanje vodstvo je v petih mesecih ta delež povečalo že na 10 odstotkov. »Ti podatki jasno kažejo, da sredstev ne zadržujemo, temveč aktivno pospešujemo njihovo porabo in izvedbo projektov, izbranih na javnih razpisih in pozivih. Ob tem poudarjam, da javni pritiski ne morejo in ne smejo prevladati nad dolžnostjo ministrstva, da zagotavlja zakonito, transparentno in gospodarno porabo javnega denarja.« je povedala ministrica za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc.

Zato so očitki o namernem zavlačevanju in neučinkovitem delu ministrstva povsem neutemeljeni. Dejstvo, da primerljivih opozoril o posledicah katastrofalno slabega črpanja kohezijskih sredstev v obdobju prejšnje ministrice v javnosti ni bilo zaslediti, pa upravičeno vzbuja sum, ali gre pri navedenih očitkih res zgolj za skrb za kulturne ustvarjalce ali pa tudi za poskus političnega obračunavanja s sedanjim vodstvom ministrstva. 

Navedbe, da je ministrstvo z rebalansom prejelo 13, 6 milijona evrov dodatnih sredstev, ne odražajo celotne slike. Prvenstveno se je z rebalansom reševalo pokrivanje ugotovljenega primanjkljaja sredstev za zakonske obveznosti. Evropska sredstva s slovensko udeležbo se glede na sprejete spremembe proračuna 2026 povečujejo za 4,9 milijona evrov. Predlagano povečanje proračunskih sredstev je posledica med letom izdanih odločitev o podpori kohezijskim projektom, ki ob pripravi in sprejemanju proračuna za leto 2026 še niso bili uvrščeni v veljavni Načrt razvojnih programov (NRP), ter uskladitve z načrtovano dinamiko njihovega izvajanja. Del omenjenih sredstev je namenjen projektom, financiranim iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), med katere sodijo obnova gradu Bistra, gradu Grad in Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. Preostali del povečanja se nanaša na projekte Evropskega socialnega sklada plus (ESS*), ki prispevajo k zmanjševanju socialne izključenosti in krepitvi kulturne participacije ranljivih skupin. V duhu kulturnega sodelovanja smo prepričani, da bomo skupaj dokazali tako učinkovito delo ministrstva kot učinkovito delo prijaviteljev.