Slovenija krepi vlogo v razvoju in uporabi visokotehnoloških rešitev na področju vodika
Vodik postaja vse pomembnejši element evropskega energetskega prehoda in hkrati pomemben dejavnik industrijske konkurenčnosti. Slovenija na tem področju krepi svoje razvojne in inovacijske zmogljivosti ter spodbuja vključevanje slovenskih podjetij v evropske in globalne razvojne tokove. Pomemben korak v tej smeri predstavlja dodelitev 10 milijonov evrov subvencij petim visokotehnološkim projektom na področju vodika, katerih skupna vrednost znaša 20 milijonov evrov.
S podporo Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport bodo podjetja nadaljevala razvoj naprednih vodikovih tehnologij ter prispevala k razvoju novih industrijskih rešitev, večji konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in uresničevanju ciljev zelenega prehoda.
IPCEI Hydrogen kot pomemben instrument razvoja vodikovih tehnologij
Projekti skupnega evropskega interesa na področju vodika (kratica: IPCEI Hydrogen), ki vključujejo pobudi Hy2Tech in Hy2Use, predstavljajo pomemben instrument evropske industrijske in tehnološke politike. Njihov namen je spodbujanje razvoja inovativnih tehnologij, vzpostavljanje evropske verige vrednosti vodika ter pospeševanje njegove uporabe v industriji in drugih sektorjih gospodarstva.
Slovenska podjetja se s sodelovanjem v teh pobudah vključujejo v zahtevne mednarodne razvojne projekte, razvijajo nove tehnološke kompetence ter krepijo svoje možnosti za nastop na evropskih in globalnih trgih. Dodeljena sredstva petim projektom predstavljajo pomembno podporo razvoju slovenskega tehnološkega potenciala in dokaz, da lahko slovensko gospodarstvo aktivno sodeluje pri oblikovanju prihodnjih energetskih in industrijskih rešitev.
Slovenija povezuje evropske in globalne vodikove pobude
Slovenija svoje aktivnosti na področju vodika razvija v okviru več povezanih nacionalnih in mednarodnih pobud. Poleg sodelovanja v projektih IPCEI Hydrogen je aktivna tudi pri razvoju Severno jadranske vodikove doline (North Adriatic Hydrogen Valley – NAHV), sodelovanju z Organizacijo Združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO) ter slovensko-japonskem partnerstvu na področju vodikovih tehnologij.
Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport ima pri tem pomembno koordinacijsko vlogo. S povezovanjem različnih iniciativ, podjetij, raziskovalnih institucij in mednarodnih partnerjev omogoča usklajeno strateško usmerjenost aktivnosti na področju razvoja vodika. Takšen pristop spodbuja sinergije med posameznimi projekti, učinkovitejšo izmenjavo znanja in izkušenj ter ustvarja pogoje za dolgoročen razvoj slovenskega vodikovega gospodarstva.
Slovenija se je predstavila na European Hydrogen Week v Bruslju
Pomemben korak pri krepitvi mednarodne prepoznavnosti slovenskega vodikovega ekosistema je bila tudi predstavitev Slovenije na European Hydrogen Week v Bruslju konec oktobra. Slovenija se je predstavila z osmimi podjetji in štirimi javnimi raziskovalnimi institucijami, s čimer je poudarila širino svojega inovacijskega, raziskovalnega in tehnološkega potenciala.
Predstavitev je omogočila dodatno povezovanje slovenskih deležnikov z evropskimi partnerji, izmenjavo razvojnih izkušenj ter prepoznavanje novih priložnosti za sodelovanje na področju vodikovih tehnologij. Hkrati je Slovenija okrepila svojo prepoznavnost kot država, ki aktivno sodeluje pri razvoju evropskega vodikovega ekosistema in spodbuja vključevanje svojih podjetij v mednarodne razvojne projekte.
Kot je poudarila Nena Dokuzov, predstavnica Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport ter koordinatorica projektov IPCEI za Slovenijo: »Vodik kot alternativni vir energije ne pomeni zgolj večje energetske varnosti, temveč vse bolj postaja tudi instrument industrijske konkurenčnosti. Zato moramo spodbujati inovacije na področju vodikovih tehnologij, jih vključevati v mednarodno okolje ter s tem krepiti energetsko neodvisnost in strateško avtonomijo tako Slovenije kot Evrope. Hkrati s povezovanjem v evropske in globalne pobude prispevamo k večji mednarodni prepoznavnosti slovenskega znanja in gospodarstva, zato intenziviramo tudi sodelovanje z globalnimi partnerji.«
Slovensko-japonska konferenca odpira nove priložnosti za sodelovanje
Slovenija bo svoje aktivnosti na področju vodika, robotike, farmacije in drugih panog nadaljevala tudi s krepitvijo sodelovanja z globalnimi partnerji. Pomembna priložnost za nadaljnjo krepitev sodelovanja bo slovensko-japonski poslovni forum »Slovenija–Japonska: Sinergija za prihodnost«, ki bo 26. novembra potekal na Brdu pri Kranju.
Konferenca bo predstavljala priložnost za povezovanje slovenskih in japonskih podjetij, raziskovalnih institucij ter drugih deležnikov, izmenjavo znanja in izkušenj ter prepoznavanje novih možnosti za skupne razvojne in industrijske projekte. Slovensko-japonsko partnerstvo tako dodatno dopolnjuje evropske aktivnosti Slovenije in odpira možnosti za vključevanje slovenskega gospodarstva v širše globalne razvojne tokove.
Vodik kot priložnost za prihodnjo konkurenčnost Slovenije
S povezovanjem evropskih in globalnih pobud, podporo inovativnim projektom ter aktivnim vključevanjem v mednarodne razvojne tokove Slovenija utrjuje svojo vlogo pri oblikovanju prihodnosti vodikovega gospodarstva.
Razvoj vodikovih tehnologij predstavlja priložnost za krepitev industrijske konkurenčnosti, razvoj novih visokotehnoloških kompetenc, razogljičenje gospodarstva in dolgoročno energetsko odpornost. S koordiniranim pristopom, povezovanjem znanja in podporo inovacijam Slovenija ustvarja pogoje za aktivno sodelovanje pri razvoju evropske vodikove ekonomije ter krepi svojo strateško avtonomijo in mednarodno prepoznavnost.