Vlada potrdila predlog Zakona o dostopnosti in uporabi plačilnih sredstev

Priprava izvedbenega zakona po vpisu pravice do uporabe gotovine v ustavo

Neposredni povod za pripravo predloga zakona, ki je bil pripravljen tudi v sodelovanju z Banko Slovenije, je nova določba 74.a člena Ustave Republike Slovenije, ki ureja pravico do uporabe gotovine. Brez izvedbenega zakona bi bila ta ustavna pravica, ki posredno predstavlja tudi pravico do dostopnosti do gotovine, neizvedljiva. 

Predlog zakona, ki smo ga ob nastopu nove vlade še nadgradili, je bil v enomesečni javni obravnavi, rešitve iz zakona pa smo preverjali in usklajevali z različnimi deležniki. Veseli nas, da je dosežena visoka stopnja soglasja o pomembnosti sprejema tega zakona.

Predlog zakona ureja obveznost sprejemanja gotovine z dopustnimi izjemami ter merila za dostopnost osnovnih plačilnih storitev, ki jih zagotavljajo kreditne institucije in Pošta Slovenije, kadar zagotavlja osnovne plačilne storitve neposredno. Predlog zakona omogoča tudi vzpostavitev alternativnih gotovinskih točk. 

S tem naslavljamo trend ukinjanja bankomatov in zapiranja bančnih poslovalnic, ki je v zadnjih 15 letih opažen po Sloveniji. Ob tem poudarjamo, da dostopnost osnovnih plačilnih storitev ni pomembna le za potrošnike, temveč tudi za ponudnike blaga ali storitev, ki pri svojem poslovanju sprejemajo gotovino. 

Sprejemanje plačil z gotovino

Predlog zakona določa obveznost sprejemanja gotovine. Izjeme veljajo pri nesorazmernem plačilu z velikimi bankovci, pomanjkanju drobiža, predhodno dogovorjenem drugačnem načinu plačila, določenih primerih javnega prevoza, prodaji na daljavo, določenih finančnih storitvah ter kadar izjemo določa drug zakon. Izjema velja tudi za prodajna mesta brez osebja, če je na njih omogočeno plačilo z elektronskim plačilnim sredstvom, ne velja pa za plačilo pri parkomatih in prodajnih avtomatih, ki omogočajo posredno plačilo za storitve javnega potniškega prometa.

Zagotavljanje dostopnosti osnovnih plačilnih storitev

Kreditne institucije in Pošta Slovenije, če bo zagotavljala osnovne plačilne storitve neposredno, bodo po predlogu zakona morale vzdrževati zadostno mrežo gotovinskih točk – bankomatov in poslovalnic – za potrošnike in za ponudnike blaga ali storitev, kar bo zagotavljalo ustrezno geografsko pokritost in gostoto. 

Krovno merilo za zagotavljanje gotovinskih točk je, da mreža teh točk vsaj 95 odstotkom prebivalcev Slovenije omogoča dostop do gotovine v razdalji največ pet kilometrov po cesti od centra naselja, poleg tega pa mora biti na območju vsake občine zagotovljena najmanj ena gotovinska točka za potrošnike, ki ni alternativna gotovinska točka ali mobilna poslovalnica. 

V naseljih z več kot 1000 prebivalci bo moral biti na voljo najmanj en bankomat v oddaljenosti največ pet kilometrov od centra naselja, v naseljih z več kot 3000 prebivalci pa tudi najmanj ena poslovalnica kreditne institucije ali poštna poslovalnica v oddaljenosti največ pet kilometrov po cesti od centra naselja. Mreža bankomatov mora obsegati najmanj 60 bankomatov na 100.000 prebivalcev na ravni celotne Slovenije, mreža poslovalnic pa najmanj 38 poslovalnic na 100.000 prebivalcev, pri čemer lahko Banka Slovenije ob pomembnem znižanju deleža gotovinskih transakcij v poslovalnicah kreditnih institucij to število zniža, vendar ne pod 30.

Poleg gotovinskih točk, ki jih bodo zagotavljale banke in Pošta Slovenije, bodo mrežo gotovinskih točk za potrošnike lahko dopolnjevali tudi neodvisni ponudniki bankomatov in alternativne gotovinske točke.  Alternativne gotovinske točke bodo lahko zagotavljali ponudniki blaga ali storitev na prodajnem mestu, kjer bo gotovino mogoče dvigniti tudi brez nakupa, na primer v trgovini ali na bencinskem servisu. Takšne točke bodo prispevale k boljši dostopnosti gotovine zlasti v manjših krajih. Javni register alternativnih gotovinskih točk bo vodila Banka Slovenije. 

Določena je tudi omejitev nadomestil za dvige in pologe gotovine.

Brezplačni paket plačilnih storitev

Za dejansko dostopnost osnovnih plačilnih storitev ni pomembna le geografska bližina gotovinske točke, temveč tudi cenovna dostopnost storitev. Predlog zakona zato uvaja brezplačni paket plačilnih storitev za potrošnike, ki na plačilni račun prejemajo ali bodo prejemali redne prejemke.

Paket vključuje brezplačno odprtje, vodenje in zaprtje plačilnega računa, izdajo in uporabo debetne kartice, uporabo spletnega in mobilnega bančništva, neomejeno število domačih in čezmejnih prilivov znotraj Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora na plačilni račun v evrih, pologe in dvige gotovine v poslovalnici ali na bankomatu kreditne institucije, pri kateri ima potrošnik odprt plačilni račun z brezplačnim paketom. 

Za upokojence in ranljive skupine zakon določa razširjeni paket, ki vključuje tudi vsaj deset brezplačnih kreditnih plačil, vključno s trajnimi nalogi, ali direktnih obremenitev znotraj Evropske unije mesečno. 

Brezplačni paket plačilnih storitev bo zmanjšal stroške gospodinjstev in krepil finančno vključenost posameznikov. 

Možnost plačevanja z vsaj enim elektronskim plačilnim sredstvom

Ob pobudi in želji po ohranitvi plačevanja ter dostopa do gotovine pa nezadržna digitalna preobrazba prinaša inovacije in nove poslovne modele, vključno s plačilnimi sredstvi.

Predlog zakona zato poleg obveznosti sprejemanja plačil z gotovino zavezuje ponudnike blaga in storitev, vključno s ponudniki digitalnih vsebin, da – z določenimi izjemami – potrošnikom in drugim plačnikom omogočijo plačilo z vsaj enim elektronskim plačilnim sredstvom (na primer s plačilo kartico, s Flikom, s QR kodo na plačilnem nalogu ali z bančnim nakazilom). 

Ponudniku blaga ali storitev pa elektronskih plačilnih sredstev ni treba sprejemati v prvem letu svojega poslovanja, pri letnih prihodkih do 20.000 evrov, pri prodaji za dobrodelne, nepridobitne ali neprofitne namene, zaradi objektivne tehnične nezmožnosti, dokazljivih varnostnih, kibernetskih ali omrežnih incidentih ter na že obstoječih prodajnih mestih brez osebja.