Državni zbor sprejel spremembe zakona za hitrejšo in pravičnejšo pomoč pri nakupu goriva

Spremembe dopolnjujejo izvajanje interventnega zakona, namenjenega blaženju posledic visokih cen goriv za dejavnosti, ki so ključne za zagotavljanje prehranske in prometne oskrbe države. Evropska komisija je konec oktobra že odobrila slovensko shemo državne pomoči za kmetijstvo, ribištvo in marikulturo, ki omogoča povračilo dela dodatnih stroškov goriva zaradi kriznih razmer.

Nova ureditev jasneje določa postopek za primere, ko upravičenci pomoč uveljavljajo za več mesecev skupaj. Ker kmetje in lastniki gozdov goriva pogosto kupujejo v večjih količinah in ne enakomerno skozi vse leto, zakon omogoča, da se pri večmesečnih zahtevkih upošteva dejanska poraba goriva v celotnem obdobju.

Zakon hkrati preprečuje dvojno financiranje. Upravičenec, ki za določen namen prejema pomoč za nakup kurilnega olja ekstra lahkega (KOEL), za isti namen ne bo mogel uveljavljati še pomoči za nakup dizelskega goriva. S tem se zagotavljata namensko in gospodarno koriščenje javnih sredstev.

Spremembe podrobneje urejajo tudi pogoje za dodelitev pomoči nosilcem kmetijskih gospodarstev in lastnikom gozdov, ki ne dosegajo praga za pridobitev pravice do KOEL. Ob tem se ohranjajo ključne določbe veljavnega zakona glede upravičencev in načina izračuna pomoči.

Za večjo preglednost se uvaja tudi enoten prag upravičenosti, po katerem se pomoč prizna le za račune, pri katerih strošek goriva presega 20 evrov z DDV.

Pomembna novost je tudi poenostavitev postopkov za vlaganje vlog. Kmetijski svetovalci bodo lahko upravičence zastopali na podlagi pooblastila, katerega obstoj bodo potrdili z izjavo v elektronski vlogi. S tem se zmanjšujejo administrativna bremena ter pospešuje obravnava vlog. Zmanjševanje birokratskih ovir in zagotavljanje učinkovitejših storitev za kmete predstavljata eno izmed ključnih prioritet ministra za kmetijstvo Janeza Ciglerja Kralja, ki si prizadeva tudi za krepitev konkurenčnosti slovenskega kmetijstva, večjo prehransko samooskrbo Slovenije ter ustvarjanje pogojev za dolgoročno stabilen razvoj družinskih kmetij in slovenskega podeželja.

Sprejete spremembe bodo prispevale k učinkovitejšemu izvajanju podpornih ukrepov, manj birokracije za upravičence ter preglednejši porabi javnih sredstev, hkrati pa podpirajo konkurenčnost slovenskega kmetijstva in gozdarstva ter krepijo prehransko varnost države.