Ministrica Rifelj na Slovenski naravovarstveni konferenci o pomenu povezovanja strok

Na konferenci, ki je potekala v okviru zaključujočega se projekta IP LIFE NATURA.SI, so bili predstavljeni izbrani strokovni prispevki s področij upravljanja, varstva, obnove in raziskovanja narave. Dogodek je bil namenjen izmenjavi znanja, izkušenj in pogledov na aktualne izzive varstva narave ter predstavitvi slovenskega naravovarstvenega znanja in konkretnih izkušenj z njegovim prenosom v prakso. V ospredju so tri povezane teme: obnova življenjskih okolij, preverjanje učinkovitosti naravovarstvenih ukrepov ter dolgoročno spremljanje sprememb v naravi. Predstavljene raziskave kažejo, zakaj je treba ukrepe prilagajati konkretnim razmeram in pri njihovem izvajanju upoštevati tudi izkušnje kmetov, upravljavcev voda in drugih uporabnikov prostora.

Ministrica je uvodoma povedala, da ima Slovenija skoraj 38 odstotkov ozemlja vključenega v omrežje Natura 2000, kar je največji delež med državami Evropske unije. "Naša odgovornost zato ni le ohranjanje tega, kar imamo, temveč tudi iskanje učinkovitih načinov upravljanja prostora, v katerem se srečujejo naravovarstveni, gospodarski in drugi razvojni interesi."

Evropska zakonodaja na področju varstva narave se razvija. Direktivi o pticah in habitatih sta že desetletja temelj našega dela, leta 2024 pa je bila sprejeta še evropska uredba o obnovi narave. Ta daje večji poudarek obnovi ekosistemov, katerih stanje se je poslabšalo, ter spremljanju učinkov izvedenih ukrepov. Mag. Rifelj je dejala, da so posebej zanimivi tudi primeri obnove rek: "Po poplavah leta 2023 smo se namreč še bolj zavedeli, da moramo pri urejanju vodotokov hkrati razmišljati o varnosti ljudi, pretočnosti, zadrževanju vode in naravnih funkcijah rek. Takšni projekti zahtevajo sodelovanje vodarske, naravovarstvene in prostorske stroke že pri pripravi rešitev."

Izpostavila je še, da se pri svojem delu redno srečuje z vprašanji umeščanja pomembnih infrastrukturnih projektov v prostor. "Pri tem potrebujemo kakovostne strokovne podlage, jasno opredeljene pogoje in predvsem pravočasno usklajevanje med pristojnimi institucijami, " je povedala ministrica. "Na ministrstvu zato pripravljamo spremembe, s katerimi bomo zmanjšali podvajanje mnenj in izboljšali usklajevanje pri prostorskem načrtovanju. Pri pripravi občinskih in državnih prostorskih načrtov pa bomo štiri ločena mnenja ministrstva združili v eno usklajeno mnenje."

To ne pomeni manj strokovnega preverjanja. Pomeni, da morajo različne stroke svoje zahteve uskladiti, preden jih posredujemo občini ali investitorju. Tako se lahko izognemo primerom, ko se posamezne zahteve med seboj razlikujejo ali ko se ista vprašanja ponovno odpirajo v poznejših fazah postopka. "Pri tem je sodelovanje naravovarstvene stroke nepogrešljivo," je spomnila Rifelj. "Njeno znanje potrebujemo že pri izbiri rešitev, ne šele takrat, ko je projekt pripravljen in ugotavljamo, ali je sprejemljiv. Z zgodnjim vključevanjem lahko preprečimo marsikateri konflikt in predvsem zmanjšamo vplive posegov na naravo."

Pomemben del konference je bil namenjen tudi spremljanju stanja vrst in habitatov. Ministrica je nagovor zaključila z željo, da bi ugotovitve takšnih raziskav še bolj neposredno uporabljali pri pripravi prostorskih in okoljskih odločitev in da bi se pri načrtovanju lahko oprli na preverjene podatke in izkušnje z ukrepi, ki so se v praksi izkazali za učinkovite.