Začelo se je 31. zasedanje pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja

Stališče Slovenije v okviru Evropske unije bo v prvem tednu zasedanja zastopala pogajalska ekipa, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz Ministrstva za okolje in prostor (Luka Vombek in Ana Klemen) in Ministrstva za zunanje in evropske zadeve.  

Konferenca se je pričela z otvoritvenim zasedanjem 9. novembra, na katerem se je potrdil dnevni red ter bil izvoljen nov predsedujoči COP31 Murat Kurum, turški minister za okolje, urbanizacijo in podnebje. Vodenje pogajalske agende prevzema Avstralija pod vodstvom Chrisa Bowena, ministra za podnebje in energijo. Sledijo pogajanja na strokovni ravni v prvem tednu zasedanja, v drugem tednu pa sledi ministrski segment in sklepna faza pogajanj na politični ravni, ko bodo tudi sprejete odločitve po posameznih točkah na dnevnih redih vseh delovnih teles UNFCCC (angleško United Nations Framework Convention on Climate Change).

Konferenco je uvodoma nagovoril Murat Kurum, predsedujoči COP31, ki je izpostavil pomen mednarodnega sodelovanja, solidarnosti in konkretnih ukrepov, ki izboljšujejo življenje ljudi. Posebej je poudaril pospešitev elektrifikacije in zagotavljanje financiranja za podnebne projekte. Chris Bowen, predsedujoči pogajanjem na COP31, je poudaril potrebo po ambicioznem dogovoru, ki bo pospešil zmanjševanje emisij, okrepil prilagajanje podnebnim spremembam ter zagotovil pravičen prehod in boljši dostop do podnebnega financiranja. Simon Stiell, izvršni sekretar UNFCCC, je poudaril, da mora COP31 pospešiti izvajanje podnebnih zavez in prinašati konkretne rezultate. Izpostavil je pomen prehoda na čisto energijo, zmanjševanja odvisnosti od fosilnih goriv ter večjega podnebnega financiranja, zlasti za ranljive države. Vsi trije so poudarili tudi pomen znanosti.

Letošnja konferenca se bo osredotočala na izvajanje že sprejetih podnebnih zavez in prehod od ambicij h konkretnim rezultatom, zato bo usmerjena predvsem v krepitev izvajanja Pariškega sporazuma in rezultatov prvega Globalnega pregleda stanja. Na področju blaženja podnebnih sprememb bo poudarek na izvajanju novih oziroma posodobljenih Nacionalno določenih prispevkov ter odločitvi o podaljšanju in krepitvi mandata Delovnega programa za blaženje. Pomemben poudarek bo na izvajanju in pospeševanju ukrepov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v tem desetletju, pri čemer bo COP31 usmerjen v premostitev vrzeli med sprejetimi zavezami in njihovim dejanskim izvajanjem. Nadaljevale se bodo tudi razprave o prehodu na čiste energetske sisteme, vključno s pospeševanjem elektrifikacije iz vseh virov in izboljšanjem energetske učinkovitosti.

Na področju prilagajanja se bo nadaljevalo delo na razvoju kazalnikov za spremljanje napredka pri doseganju Globalnega cilja prilagajanja. Pomembna tema bo tudi nadaljnje zagotavljanje delovanja Sklada za odzivanje na izgube in škodo ter krepitev njegove vloge pri podpori najbolj prizadetim državam. V okviru podnebnega financiranja bodo v ospredju zagotavljanje in mobilizacija javnih ter zasebnih finančnih sredstev ter spremljanje napredka pri doseganju dogovorjenih finančnih ciljev. Na področju pravičnega prehoda se pričakuje sprejetje odločitve o operacionalizaciji mehanizma za pravični prehod, ki naj bi podpiral države pri zagotavljanju pravičnega prehoda v nizkoogljično gospodarstvo. Pomemben del pogajanj bodo tudi priprave na drugi globalni pregled izvajanja Pariškega sporazuma (GST2), ki se bo s tehnično fazo začel na COP31.

Vzporedno s formalnimi pogajanji bo Turčija v okviru t. i. Globalne podnebne akcijske agende predsedstva, pripravila različne sektorske deklaracije in pobude, z namenom hitrejšega doseganja napredka po posameznih sektorjih in s tem prispevanja k skupnemu cilju zmanjševanja emisij TGP. Poseben poudarek bo namenjen pospeševanju elektrifikacije svetovnega gospodarstva. Turško predsedstvo je predstavilo pobudo Globalna zaveza za elektrifikacijo (Global electrification pledge), cilj  katere je povečati delež električne energije v končni rabi energije.