O 30-letnem financiranju radovednosti
Avtor: Marie Skłodowska-Curie Actions
Razpisi MSCA so sestavni del največjih evropskih okvirnih programov za raziskave in inovacije (Obzorje Evropa) in že 30 let spodbujajo razvoj raziskovalnih karier z mednarodnim, interdisciplinarnim in medsektorskim sodelovanjem brez vnaprej določenih vsebinskih tematik. V projekte MSCA je bilo do sedaj vključenih 150.000 raziskovalk in raziskovalcev iz več kot 150 držav. Od njih jih je 87 odstotkov ostalo v Evropi in večina od njih je svojo kariero nadaljevala v raziskovalni in inovacijski dejavnosti, tako v akademskem kot v ne-akademskem sektorju.
Razpisi MSCA, ki v okvirnem programu Obzorju Evropa predstavljajo 6,6 milijard evrov, so namenjeni tako razvoju raziskovalnih karier v okviru doktorskega in podoktorskega raziskovanja za raziskovalke in raziskovalce na začetku njihove kariere kot tudi uveljavljenim raziskovalkam in raziskovalcem pri njihovem raziskovalnemu sodelovanju, zlasti v okviru razpisa MSCA izmenjave osebja. Polega tega ti razpisi spodbujajo raziskovalne organizacije k skrbnejšemu in družbeno odgovornejšemu ravnanju z raziskovalnimi talenti in pogoji, ki omogočajo njihov uspešen razvoj.
Slovenija in projekti MSCA
Slovenske raziskovalne organizacije se izmed vseh raziskovalnih razpisov v okvirnih programih Obzorje Evropa največ prijavljajo na razpise MSCA. Tako so slovenske raziskovalke in raziskovalci v obdobju od 2021 do 2026 prijavili že skoraj tisoč predlogov projektov MSCA, medtem ko so v prejšnjem programu Obzorje 2020 (2024–2020) prijavili skoraj tisoč dvesto predlogov MSCA projektov. Stopnja uspeha slovenskih prijaviteljev projektov MSCA se je iz prejšnjega programskega obdobja povečala iz devetih odstotkov na petnajst odstotkov, delež pridobljenih MSCA finančnih sredstev pa se je povečal že za več kot petdeset odstotkov, in sicer iz 26 milijonov v Obzorju 2020 na 40 milijonov v Obzorju Evropa. Kljub nedvomnim uspehom pa je Slovenija po stopnji uspeha še vedno v zadnji tretjini držav članic EU in v drugi polovici t. i. držav širitve (angleško widening countries).
V Obzorju Evropa je Slovenija tako pridobile že 150 projektov MSCA, največ v okviru mrež doktorskega študija (54 projektov), podoktorskih štipendij (44 projektov) in izmenjav osebja (34 projektov). Finančno največji je obseg dveh koordinacijskih projektov MSCA v okviru razpisa MSCA COFUND (na Univerzi v Novi Gorici in Institutu »Jožef Stefan«), ki sta sofinancirana tudi s strani države Slovenije. Največ projektov MSCA pa so pridobili na Univerzi v Ljubljani (72 projektov), Institutu »Jožef Stefan« (25 projektov) in Kemijskem inštitutu (14 projektov). Med najuspešnejšimi raziskovalnimi področji v Sloveniji po številu prejetih projektov MSCA sta tehnika (28 odstotkov) in kemija (14 odstotkov).
S projekti MSCA je v obdobju Obzorja Evropa prišlo v Slovenijo 287 raziskovalk in raziskovalcev, večinoma iz Italije, Hrvaške, Indije, Pakistana, Španije, Nemčije in Francije. Iz Slovenije pa je s temi projekti odšlo na kratkoročno ali dolgoročno izmenjavo 140 raziskovalk in raziskovalcev, in sicer najpogosteje v Avstrijo, Italijo, Nemčijo, Belgijo, Nizozemsko in Hrvaško. Spolna struktura udeleženih raziskovalk in raziskovalcev je na projektih MSCA v Sloveniji skoraj povsem uravnotežena.
Če primerjamo dosežke Slovenije na razpisih MSCA z drugimi državami članicami EU je treba kljub že omenjeni majhni stopnji uspešnosti poudariti nadpovprečno angažiranost slovenskih raziskovalk in raziskovalcev po številu prijavljenih predlogov in pridobljenih projektov MSCA, ki je glede na število vseh raziskovalk in raziskovalcev v Sloveniji v prvi četrtini vseh držav članic EU. Podobno visoko uvrstitev Slovenije dobimo tudi ko primerjamo število pridobljenih projektov MSCA glede na izdatke za raziskovalno in razvojno dejavnost v Sloveniji. To je zagotovo odličen kazalec zelo napredujoče in angažirane znanosti v Sloveniji.
Ob tem je treba pripomniti, da so dosežki Slovenije na razpisih MSCA neenakomerno porazdeljeni po znanstveni skupnosti. Podroben pregled bi namreč pokazal razkorak med majhnim številom koordinacijskih in velikim številom sodelujočih projektov, osredotočenost projektov na zgolj nekatere raziskovalne organizacije in raziskovalna področja, kakor tudi na razkorak med enkrat manjšimi odhodi slovenskih raziskovalk in raziskovalcev na tuje gostujoče organizacije kot je prihodov tujih raziskovalk in raziskovalcev v slovenske raziskovalne organizacije.
A same številke o doseženih uspehih slovenskih raziskovalk in raziskovalcev ne pokažejo bistva pridobljenih MSCA projektov, ki so v njihovi odličnosti, mednarodni izpostavljenosti, možnosti kariernega razvoja talentov, sodelovanju z ne-akademskim in podjetniškim svetom ter skrbi za ohranjane naravnega okolja.