Podeljene najvišje državne nagrade in priznanja na področju znanosti

Slovesnost ob podelitvi najvišjih državnih priznanj za izjemne dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela in tehnologij, razvojne dejavnosti ter inovacij je bila poklon posameznicam in posameznikom, ki s svojim znanjem, ustvarjalnostjo, predanostjo in vztrajnostjo premikajo meje znanega ter pomembno prispevajo k razvoju slovenske in svetovne znanosti.

Minister za izobraževanje, znanost in mladino dr. Borut Rončević je v slavnostnem nagovoru poudaril, da je praznovanje znanstvene odličnosti tudi praznovanje vrednot, na katerih želimo graditi prihodnost Slovenije. »Prihodnosti ne gradijo naključja, temveč ideje in znanje,« je izpostavil ter dodal, da prihodnost države določajo predvsem ljudje, njihovo znanje, ustvarjalnost in sposobnost povezovanja raziskovanja, inovativnosti ter prenosa znanja v prakso.

Svobodna, pluralna in odgovorna znanost je temelj napredka

Minister je posebej poudaril pomen svobode znanstvenega raziskovanja, kritičnega mišljenja in odprte razprave. Znanstveni napredek se namreč ne rojeva iz enoumja, temveč iz soočanja različnih pogledov, poguma pri zastavljanju zahtevnih vprašanj in pripravljenosti preverjati lastna prepričanja z argumenti drugih.

»Različnost pogledov ni slabost znanstvene skupnosti, temveč eden njenih največjih virov moči,« je poudaril. Ob tem je opozoril na pomen intelektualne poštenosti, medsebojnega spoštovanja in razlikovanja med argumentirano kritiko ter diskreditacijo.

Naloga države je po njegovih besedah varovati svobodo znanstvenega raziskovanja, zagotavljati pogoje za odličnost in omogočati razvoj različnih znanstvenih pristopov. Znanstvena skupnost pa mora to svobodo negovati z odgovornostjo, odprtostjo in zavezanostjo resnici. Spoštovanje znanstvene odličnosti namreč ne zahteva soglasja o vseh družbenih in političnih vprašanjih, zahteva pa spoštovanje dosežkov posameznic in posameznikov tudi ob različnih pogledih.

Minister je izpostavil tudi nujnost krepitve sodelovanja med znanostjo in gospodarstvom ter prenosa znanja v prakso, ob hkratnem ohranjanju močne podpore temeljnim raziskavam, iz katerih izhajajo največji znanstveni preboji.

V sklepnem delu nagovora se je zahvalil nagrajenkam ter nagrajencem za njihove izjemne dosežke, predanost raziskovanju in pogum pri iskanju novih poti ter jim čestital za prejeta priznanja.

Nagrajenke in nagrajenci, ki soustvarjajo prihodnost

Letošnje nagrade in priznanja potrjujejo izjemno širino in kakovost slovenskega znanstvenoraziskovalnega ter inovacijskega prostora. Dosežki nagrajenk in nagrajencev segajo na področja okoljskih znanosti, družboslovja, energetike, materialov, zgodovine, umetne inteligence, biokemije, medicine, matematike, tehnologij in astronomije.

Zoisovo nagrado za življenjsko delo sta prejela prof. dr. Milena Horvat z Instituta Jožef Stefan za izjemne prispevke na področju okoljskih znanosti, zlasti raziskovanja živega srebra in njegovega vpliva na okolje ter zdravje ljudi ter akad. prof. dr. Slavko Splichal s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani za življenjsko delo na področju raziskovanja intelektualne zgodovine in razvojnih perspektiv javnosti.

Puhovo nagrado za življenjsko delo je prejel prof. dr. Ferdinand Gubina, upokojeni profesor Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in sodelavec Elektroinštituta Milan Vidmar za soustvarjanje temeljev sodobnega slovenskega elektroenergetskega sistema.

Zoisove nagrade za vrhunske dosežke so prejeli: prof. dr. Ingrid Milošev z Instituta Jožef Stefan in Ortopedske bolnišnice Valdoltra za raziskave mehanizmov korozije in zaščite materialov pred korozijo; prof. dr. Borut Klabjan z Znanstveno-raziskovalnega središča Koper za zgodovinsko raziskovanje meja in spomina v sodobni Evropi; prof. dr. Sašo Džeroski z Instituta Jožef Stefan za razvoj metod umetne inteligence in njihove uporabe v znanosti in prof. dr. Nataša Poklar Ulrih z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani za raziskave bioaktivnih spojin iz naravnih rastlinskih virov.

Zoisova priznanja za pomembne dosežke pa so prejeli: doc. dr. Denis Golež z Instituta Jožef Stefan in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani za raziskave kvantnih materialov izven ravnovesja; dr. Mateja Sedmak, dr. Barbara Gornik in dr. Zorana Medarić z Inštituta za družboslovne študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper za razvoj in utemeljitev otrokosrediščnega pristopa k integraciji priseljenih otrok; izr. prof. dr. Hana Uršič Nemevšek z Instituta Jožef Stefan za razvoj keramičnih plasti za shranjevanje in pretvorbo energije; prof. dr. Kristina Sepčić z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani za raziskave uporabe proteinov iz ostrigarjev v biomedicini in trajnostnem varstvu rastlin; prof. dr. Ademir Hujdurović s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije ter Inštituta Andrej Marušič Univerze na Primorskem za dosežke na področju algebraične in strukturne teorije grafov; prof. dr. Irena Mlinarič-Raščan s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani za raziskave farmakogenomike in tarčnih zdravil pri levkemijah.

Puhovo priznanje je prejela prof. dr. Aleksandra Lobnik s Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru in Inštituta za okoljevarstvo in senzorje za razvoj prebojnih senzorskih in reciklirnih tehnologij ter njihov prenos v prakso. Njeno delo povezuje znanstveno odličnost z industrijskimi rešitvami, ki prispevajo k večji varnosti, zmanjševanju odpadkov in razvoju krožnega gospodarstva.

Priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije je prejela prof. dr. Andreja Gomboc z Univerze v Novi Gorici, Centra za astrofiziko in kozmologijo, za mednarodno uveljavljanje slovenske astronomije ter odpiranje priložnosti novim generacijam. S svojim raziskovalnim, povezovalnim in organizacijskim delom pomembno prispeva k prepoznavnosti slovenske astronomije v mednarodnem prostoru ter vključevanju slovenskih raziskovalcev v najpomembnejše svetovne znanstvene projekte.

Iskrene čestitke vsem letošnjim prejemnicam in prejemnikom najvišjih državnih priznanj. Njihovo delo dokazuje, da sta znanje in ustvarjalnost med najpomembnejšimi temelji razvoja, odpornosti in prihodnje blaginje Slovenije.

Dan znanosti

Slovenija pa izjemen pomen znanosti obeležuje tudi z državnim praznikom, dnevom znanosti, ki ga praznujemo 10. novembra.

Dan znanosti je praznik ustvarjalnosti in raziskovanja, ki dokazuje, da ima znanost v družbi pomembno mesto, saj ponuja odgovore na najzahtevnejše izzive sodobnega časa, od podnebnih sprememb in energetskih vprašanj do zdravstvenih izzivov, digitalne preobrazbe in družbenih sprememb.