Državna sekretarka Mojca Erjavec v Zgornji Savinjski dolini: Podeželje potrebuje močna partnerstva

»Za uspešno prihodnost slovenskega podeželja potrebujemo tesno sodelovanje lokalnih skupnosti, kmetov, razvojnih organizacij in države. Prav lokalna partnerstva najbolje poznajo potrebe svojega okolja in so ključna pri iskanju učinkovitih razvojnih rešitev,« je poudarila državna sekretarka Mojca Erjavec.

Dodala je, da lokalne akcijske skupine predstavljajo enega najpomembnejših razvojnih instrumentov za podeželska območja. LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline ima v programskem obdobju 2023–2027 na voljo 2,73 milijona evrov sredstev za izvajanje lokalnih razvojnih projektov. Dosedanje izkušnje kažejo, da pristop LEADER pomembno prispeva k razvoju podeželja, povezovanju lokalnih deležnikov in izboljšanju pogojev za življenje in delo na podeželju.

Poseben poudarek razprave je bil namenjen pripravam na novo evropsko finančno perspektivo po letu 2028. Ministrstvo je že začelo proces priprave izhodišč za prihodnji programski načrt, pri čemer želi zagotoviti odprt in partnerski pristop ter vključevanje deležnikov s terena. Hkrati na evropski ravni še potekajo usklajevanja zakonodajnih predlogov za prihodnje programsko obdobje.

Sogovorniki so izpostavili tudi pomen pristopa LEADER/CLLD za spodbujanje zaposlovanja, podjetništva, generacijske prenove in lokalne samooskrbe. Po podatkih ministrstva je bilo v preteklem programskem obdobju preko 37 lokalnih akcijskih skupin izvedenih več kot 1.500 projektov v skupni vrednosti več kot 145 milijonov evrov. Več kot 200 projektov je neposredno vključevalo kmete in prispevalo k razvoju lokalne pridelave hrane, kratkih dobavnih verig ter povezovanju kmetijstva s turizmom in javnimi ustanovami. Kot sta izpostavila župana Gornjega Grada in Rečice ob Savinji, projekti za podeželje za manjše občine predstavljajo tudi pomemben vir naložb.

Z učinkovitim delovanjem projekti prispevajo tudi k ciljem ministrstva za kmetijstvo, je poudarila državna sekretarka: »Projekti povezujejo lokalne pridelovalce in ponudnike v verige, s čimer prispevajo k večji samooskrbi območja. Vanje so vključene tudi številne kmetije, ustvarjajo se nova delovna mesta, prek naložb in razvoja storitev se izboljšujejo pogoji za bolj kakovostno življenje na podeželju. To je še posebej pomembno za generacijsko prenovo, ki ostaja eden ključnih razvojnih izzivov slovenskega kmetijstva.«

Državna sekretarka Mojca Erjavec si je ogledala tudi več primerov dobrih praks na območju Zgornje Savinjske doline, med drugim projekt LAS »Preplet generacij« ter kmetiji Cirila Turka v občini Nazarje in Mateja Zagradišnika v občini Gornji Grad. Obe kmetiji predstavljata primer uspešnega gospodarjenja na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost ter aktivnega vključevanja v ukrepe skupne kmetijske politike. Sogovorniki so izpostavili predvsem opuščanje mlečne proizvodnje in nasploh kmetovanja, premalo sredstev za mlade prevzemnike, dolgotrajne postopke umeščanja v prostor, nestimulativnost trenutnega sistema subvencij za proizvodno usmerjene družinske kmetije in željo po večji vključenosti v investicijske ukrepe.

Ministrstvo pri pripravi prihodnjih politik in ukrepov ostaja osredotočeno na krepitev družinskih kmetij, generacijsko prenovo, povečanje prehranske varnosti in samooskrbe ter izboljšanje pogojev za življenje in delo na podeželju. Posebna pozornost bo namenjena poenostavitvi postopkov, večji dostopnosti razvojnih in investicijskih spodbud za kmete ter spodbujanju inovacij in digitalizacije v kmetijstvu. Cilj ministrstva je, da slovensko podeželje ostane poseljeno, gospodarsko vitalno in privlačno za mlade.