Slovenski regionalni dnevi: Regije potrebujejo projekte za razvoj in ne projekte zaradi razpisov

»Prav vsaka regija ima svoje priložnosti in izzive, odgovore nanje pa najbolje poznajo ljudje, ki tam živijo. Uspelo nam bo le skupaj, en brez drugega ne moremo. Ne država brez občin, ne ministrstva brez prijaviteljev – občin, gospodarstvenikov, javnih inštitucij. Želim, da pride v našo zavest, da nismo na različnih bregovih, temveč da smo na isti ladji,« je poudarila dr. Monika Kirbiš Rojs.

Eden osrednjih ciljev ministrstva je zmanjševanje regionalnih razlik, kajti če se razvija samo center, država dolgoročno slabi. Če se razvijajo vse regije, je močnejša tudi Slovenija kot celota. Pomembno vlogo pri razvoju imajo predvsem regionalne razvojne agencije, občine, akademiki, gospodarstveniki in drugi, ki oblikujejo klimo in razvoj posamezne regije.

Vsi ti ključni deležniki bodo vključeni tudi v pripravo Načrta za nacionalna in regionalna partnerstva, ki bo temelj za koriščenje evropskih sredstev v novi finančni perspektivi 2028-2034. V prihodnjem programskem obdobju bo po trenutnih podatkih slovenska ovojnica obsegala pet do šest milijard evrov za izvajanje kohezijske politike, kmetijske politike in drugih programov Evropske unije. V istem obdobju bo Slovenija v evropski proračun prispevala med osem in devet milijard evrov.

»Čaka nas zahtevno delo, tudi zato, ker moramo ob oblikovanju prihodnjega programskega obdobja pospešiti koriščenje sredstev obstoječe finančne perspektive,« je izpostavila dr. Kirbiš Rojs.

Ministrica je spomnila, da je za vse resorje skupaj za leto 2027 načrtovanih 1,306 milijarde evrov sredstev evropske kohezijske politike, za leto 2028 pa 925 milijonov evrov, kar zadostuje predvidenim potrebam. »Ob tem ostaja ključni cilj, da do leta 2030 dosežemo 100-odstotno črpanje razpoložljivih sredstev. Pri tem je bila Slovenija v preteklih letih res izjemno počasna. Do danes smo uspeli počrpati dobrih 500 milijonov evrov, do leta 2030 pa moramo 2,5 milijarde evrov. Zato bomo za uresničitev ciljev v začetku leta 2027 pregledali stanje projektov ter sredstva v dogovoru z Evropsko komisijo preusmerili na projekte, ki so izvedljivi, ostale izločili.«

Eden izmed poudarkov dvodnevnega srečanja so bile tudi pokrajine, o kateri se v Sloveniji govori že vsaj 20 let. Izjemne razlike v razvitosti ter dejstvo, da v prestolnico dnevno migrira 140.000 ljudi, so jasen signal, da na področju regionalizacije potrebujemo konkretne spremembe. O nujnosti uvedbe pokrajin je na srečanju spregovoril predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič, ministrica pa je dodala, da bi lahko tovrstno reformo uresničili v pol leta od prejema 'zelene luči' od Vlade RS. 

Slovenski regionalni dnevi so namenjeni predstavitvi izvajanja in priporočil za izvajanje regionalne politike v Sloveniji, soočenju mnenj in idej pristojne vladnega ministrstva, vladnih organov, regionalnih razvojnih agencij, občin, drugih regionalnih akterjev in akademske sfere. Organizatorji dogodka so ob Ministrstvu za lokalo samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj še Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Ministrstvo za okolje in prostor, Slovenski regionalno razvojni sklad, Združenje regionalnih razvojnih agencij GIZ RRA in Mladinski svet Slovenije.