Dvajset let povezovanja strokovnjakov za preprečevanje zasvojenosti ter razvoja preventive

Na 20. nacionalni konferenci ob mesecu preprečevanja zasvojenosti je v. d. generalne direktorice Direktorata za javno zdravje mag. Pia Vračko poudarila pomen zgodnje preventive, medsektorskega sodelovanja in preventivnih programov, ki temeljijo na znanstvenih dokazih.

»Dvajset let povezovanja na področju preventive je pomemben mejnik in priložnost, da se ozremo na razvoj strokovnega znanja, dosežke ter izzive, ki nas čakajo v prihodnje,« je v pozdravnem nagovoru konference poudarila mag. Pia Vračko in opozorila, da uporaba psihoaktivnih snovi in zasvojenosti ostajajo pomemben javnozdravstveni izziv, saj njihove posledice presegajo zdravje posameznika ter vplivajo na družinsko življenje, socialne odnose, izobraževanje in širšo družbo. »Preprečevanje zasvojenosti ni zgolj vprašanje posameznikovih odločitev, temveč zahteva celovit pristop, ki upošteva življenjske okoliščine in dejavnike, ki vplivajo na zdravje«.

Preventiva se začne že v zgodnjem otroštvu

V zadnjih dvajsetih letih se je razumevanje preventive pomembno razvilo. Od pristopov, ki so temeljili predvsem na informiranju o škodljivosti psihoaktivnih snovi, se je stroka usmerila v celostne pristope, ki temeljijo na znanstvenih dokazih, prepoznavanju dejavnikov tveganja in krepitvi varovalnih dejavnikov.

»Danes vemo, da se temelji za zdrav življenjski slog, razvoj socialnih in čustvenih kompetenc ter sposobnost soočanja z življenjskimi izzivi oblikujejo že v zgodnjem otroštvu,« je poudarila Vračko, »zato kakovostna preventiva vključuje podporo staršem in družinam, spodbudno vzgojno-izobraževalno okolje, krepitev duševnega zdravja ter razvoj življenjskih veščin otrok in mladostnikov«.

Te usmeritve so pomemben del Resolucije o nacionalnem programu na področju prepovedanih drog za obdobje 2023–2030, ki poudarja pomen zgodnje preventive, strokovno utemeljenih pristopov in medsektorskega sodelovanja. Vlada Republike Slovenije je konec oktobra potrdila tudi akcijski načrt na področju prepovedanih drog za obdobje 2026–2028, ki podrobneje opredeljuje ukrepe in aktivnosti na tem področju.

Slovenija pomembno prispeva tudi na mednarodni ravni

Med pomembnejšimi dosežki Slovenije je sprejetje resolucije Komisije Združenih narodov za droge (65/4) o spodbujanju celovite in na znanstvenih dokazih temelječe zgodnje preventive. Leta 2022 je bila na slovensko pobudo sprejeta soglasno in je bila prva resolucija Komisije, posebej namenjena zgodnji preventivi.

Resolucija poudarja pomen zgodnjega razvoja socialnih in čustvenih kompetenc, podpore družinam ter povezovanja različnih sektorjev. »Slovenija je s tem prispevala k razvoju mednarodnih strokovnih usmeritev in krepitvi razumevanja preventive kot dolgoročne naložbe v zdravje in razvoj posameznika,« je izpostavila v. d. generalne direktorice.

Preventivni programi so pomembna podpora

»Na Ministrstvu za zdravje si prizadevamo, da se te strokovne in strateške usmeritve odražajo tudi v konkretnih programih in ukrepih. Zato pomemben del prizadevanj predstavlja podpora nevladnim organizacijam, ki so pomembno sooblikovale razvoj kakovostne preventive v Sloveniji,« je povedala Vračko.

Ministrstvo njihovo delo podpira tudi z javnimi razpisi za sofinanciranje programov varovanja in krepitve zdravja. V okviru aktualnega javnega razpisa za obdobje 2026–2028 je za 92 programov na različnih področjih javnega zdravja. Pomemben del programov je usmerjen v preprečevanje in omejevanje uporabe alkohola, tobaka in drugih psihoaktivnih snovi ter preprečevanje nekemičnih zasvojenosti. Sredstva omogočajo podporo različnim preventivnim aktivnostim, od zgodnje preventive in krepitve življenjskih veščin otrok in mladostnikov do zmanjševanja tveganj in škode ter podpore ranljivim skupinam.

Novi izzivi zahtevajo še tesnejše sodelovanje

»Kljub pomembnemu napredku se področje preventive nenehno sooča z novimi izzivi. Spreminjajo se vzorci uporabe psihoaktivnih snovi, pojavljajo se novi nikotinski izdelki in nove oblike njihove promocije, digitalno okolje pa odpira tudi vprašanja nekemičnih zasvojenosti,« je povedala Pia Vračko.  

Vse bolj prepoznavna je tudi povezanost med duševnim zdravjem, socialnimi okoliščinami, občutkom pripadnosti in tveganjem za razvoj zasvojenosti. »Preventiva mora slediti spremembam v družbi in se odzivati na dejanske potrebe različnih skupin prebivalstva,« je poudarila. Po njenih besedah je ena ključnih usmeritev sodobne preventive povezovanje strukturnih javnozdravstvenih ukrepov s kakovostnimi preventivnimi programi.

»V prihodnje bo zato še posebej pomembno sodelovanje med zdravstvom, šolstvom in socialnim varstvom ter krepitev preventive v lokalnih skupnostih. Posebno pozornost je treba nameniti zgodnjemu prepoznavanju stisk, zagotavljanju strokovne pomoči in dostopnosti kakovostnih preventivnih programov za vse otroke in mladostnike, zlasti tiste iz ranljivejših okolij,« je povedala Vračko.

Pomembno vlogo pri oblikovanju preventivnih pristopov imajo tudi mladi. »Njihove izkušnje, potrebe in pogled na okolje, v katerem odraščajo, so pomembni za razvoj preventive, ki je strokovno utemeljena in hkrati prilagojena njihovemu vsakdanjemu življenju,« je poudarila Pia Vračko.

Skupaj za boljšo prihodnost

Ob jubilejni konferenci se je mag. Pia Vračko zahvalila Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje, nevladnim organizacijam ter strokovnjakom v zdravstvu, šolstvu, socialnem varstvu in lokalnih skupnostih za njihov dolgoletni prispevek k razvoju preventive v Sloveniji. »Naš skupni cilj mora ostati krepitev celovite, na znanstvenih dokazih temelječe in vsem dostopne preventive, ki podpira zdrav razvoj, zmanjšuje tveganja za nastanek zasvojenosti ter prispeva k boljši kakovosti življenja,« je sklenila.

Najzaslužnejšim strokovnjakom pa so ob 20. letnici sistematičnega razvoja preventivnega dela na področju preprečevanja odvisnosti v Sloveniji podelili posebna priznanja.

Priznanja so prejeli slovenski strokovnjaki: Milan Krek, Ada Hočevar Grom, Marjana Kašnik,  Branka Božank, Marjeta Ferlan Istenič, Mišela Mavrič, Andreja Drev, Vesna Marinko in Matej Košir. 

Priznanje je prejel tudi Wadik Maalouf, vodja oddelka za preprečevanje odvisnosti v Uradu Združenih narodov za droge in kriminal, s katerim se je o krepitvi preventive na dan konference pogovarjal tudi minister za zdravje Tadej Osterc.