Tretji posvet o reformi šolstva: Soglasje o večji podpori nadarjenim in o nujnosti pripravljalnic

Udeleženci so razpravljali o prepoznavanju in spodbujanju nadarjenosti, obravnavi otrok s posebnimi potrebami ter vključevanju otrok priseljencev v izobraževalni sistem. Razprava je pokazala široko soglasje o nujnosti sprememb na vseh treh področjih, ob tem pa odprla tudi vprašanja, ki zahtevajo nadaljnji strokovni razmislek.

Ministrstvo je na tretji strokovni posvet povabilo predstavnike pedagoške stroke, predvsem ravnatelje, učitelje in druge strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju, pa tudi druge strokovnjake in ključne deležnike s področja vzgoje in izobraževanja. Razpravi so se pridružili tudi predstavniki Dijaške organizacije Slovenije (DOS).

Posvet, ki ga je moderirala Maja Krušič Šega, je zaznamovala intenzivna strokovna razprava, ki se je zaradi številnih predlogov in različnih pogledov tudi podaljšala.

Nadarjeni: Od prepoznavanja talentov do konkretnih možnosti za njihov razvoj

Na področju nadarjenosti so udeleženci dosegli soglasje, da je treba temu področju v izobraževalnem sistemu nameniti bistveno več pozornosti in oblikovati konkretne ukrepe za spodbujanje razvoja nadarjenih otrok. Kot je ob predstavitvi zaključkov poudarila državna sekretarka Mojca Škrinjar: »Nadarjenost ni enako uspešnost v šoli. Nadarjenost je vidna tako v šoli kot zunaj šole.« Dodala je, da so dobili jasen poziv, da mora vlada na tem področju narediti konkreten korak naprej.

Udeleženci so izpostavili, da je treba razviti sistem spodbujanja nadarjenosti, ki bo otrokom omogočal razvoj njihovih sposobnosti tako v okviru rednega pouka kot zunaj njega. Posebej so poudarili pomen dodatnega izobraževanja učiteljev in pridobivanja novih kompetenc za delo z nadarjenimi. Državna sekretarka pa je izpostavila, da razmišljajo tudi o možnosti pridobivanja teh kompetenc z mikrodokazili. Udeleženci so poudarili, da ima pomembno vlogo tudi povezovanje šol z lokalnim in širšim okoljem, ki lahko nadarjenim otrokom odpira dodatne razvojne in intelektualne priložnosti. Izpostavili pa so tudi, da je treba pri prepoznavanju in razvijanju nadarjenosti prisluhniti tudi otrokom in mladim ter upoštevati njihove interese.

Otroci s posebnimi potrebami: Merilo uspešnosti mora biti napredek otroka

Zaključke razprave o otrocih s posebnimi potrebami in vključevanju otrok priseljencev je predstavil Borut Stojilkovič, član strokovnega sveta za reformo šolstva. Udeleženci so ugotovili, da ima Slovenija na področju obravnave otrok s posebnimi potrebami že številne dobre sistemske rešitve, med drugim različne strokovne profile, obsežno javno financiranje in možnost zagotavljanja spremljevalcev. Kljub temu je treba sistem nadgraditi, predvsem pa podporo bolj povezati z dejanskimi potrebami posameznega otroka.

Stojilkovič je ob predstavitvi zaključkov poudaril: »Bistvo ni v številu odločb in urah dodatne strokovne pomoči, ampak je v tem, ali otrok zaradi njih dejansko napreduje.«

Udeleženci so se zavzeli za hitrejše postopke usmerjanja, strokovno utemeljene odločitve, razbremenitev razrednikov administrativnih nalog ter učinkovitejšo podporo razrednim in predmetnim učiteljem, tudi v srednjih šolah.

Izpostavili so tudi potrebo po preprečevanju neupravičenega pridobivanja pravic iz sistema. Cilj dodatne strokovne pomoči mora biti dejanski napredek otroka, razvoj njegovih sposobnosti in postopno povečevanje samostojnosti, kjer to omogočajo otrokove potrebe.

Otroci priseljencev: Soglasje o nujnosti pripravljalnic, različni pogledi na izvedbo

Na področju vključevanja otrok priseljencev so udeleženci poudarili, da je znanje slovenskega jezika eden ključnih pogojev za uspešno vključevanje v izobraževalni proces. Strinjali so se, da so potrebne usmerjene pripravljalnice, ki bodo otrokom omogočile pridobivanje ustreznega znanja slovenskega jezika in spoznavanje kulture ter jim tako olajšale vključevanje v redni pouk.

Izpostavljena je bila tudi pomembna vloga staršev, ki lahko bistveno prispevajo k uspešnejšemu vključevanju otrok. Zato so udeleženci razpravljali tudi o možnostih vključevanja staršev v pripravljalnice.

Odprta in vključujoča reforma šolstva: Znanje in razvoj potencialov vsakega otroka

Tretji strokovni posvet je del širšega procesa priprave celovite reforme vzgoje in izobraževanja, ki jo ministrstvo oblikuje v sodelovanju s strokovno in zainteresirano javnostjo.

Osrednje vodilo reforme je korist vsakega otroka, njen cilj pa izobraževalni sistem, ki bo zagotavljal kakovostno znanje, spodbujal odličnost, omogočal razvoj različnih sposobnosti ter zagotavljal učinkovito podporo tistim, ki jo potrebujejo.

Doslej so bili izvedeni trije od desetih načrtovanih strokovnih posvetov. Razprave predstavljajo pomembno podlago za oblikovanje konkretnih reformnih rešitev, pri čemer ministrstvo posebno pozornost namenja soočanju različnih strokovnih pogledov in iskanju izvedljivih ukrepov.

Ministrstvo k sodelovanju še naprej vabi tudi širšo javnost. Predloge in pobude je mogoče posredovati v okviru javnega poziva za sodelovanje pri pripravi reforme šolstva.