Slovenija podprla prožen in tehnološko nevtralen energetski okvir po letu 2030

Omrežnine

Države članice so podprle splošne cilje predloga uredbe o omrežninah, vendar večinoma zagovarjale prožnost pri oblikovanju pravil na nacionalni ravni. Več jih je nasprotovalo harmonizaciji pravil in predlagani vlogi Evropske komisije pri pripravi delegiranega akta.

Slovenija je splošni predlog podprla. Državni sekretar dr. Žagar je poudaril, da je v Sloveniji sistem omrežninskih tarif, za katerega je odgovorna neodvisna Agencija  za energijo, modern in usklajen s predlogom Evropske komisije.

Slovenija je tako kot večina držav članic zavrnila davčni del predloga uredbe o omrežninah in izrazile dvom o njegovi pravni podlagi. Evropska komisija pa je v odgovoru pojasnila, da njena pravna služba in pravna služba Sveta menita, da je predlagana ureditev pravno mogoča.

Energetska varnost pred zimo 2026/27

Svet je razpravljal o pripravljenosti na zimo in odzivu na posledice krize v Hormuški ožini. Evropska komisija je opozorila, da je sedanja kriza globlja od tiste leta 2022, vendar so njeni učinki na zanesljivost oskrbe manjši zaradi razpršitve dobavnih virov. Med ključnimi izzivi ostajajo visoke cene energije.

Države članice so izpostavile pomen domačih čistih virov energije, razpršitve dobaviteljev, usklajevanja in izmenjave informacij. Poudarile so tudi potrebo po strateških zalogah, ustreznih zmogljivostih rafinerij, odporni infrastrukturi in financiranju. Mnenja o ukrepih za zmanjšanje porabe so bila deljena.

Slovenija je opozorila na pomen odpornosti energetske infrastrukture proti podnebnim spremembam in drugim hibridnim grožnjam. Poudarila je, da je treba odpornost upoštevati že pri načrtovanju naložb ter krepiti nacionalno pripravljenost in regionalno sodelovanje.

Energetski cilji po letu 2030

Države članice so pozvale k stabilnejšemu, preprostejšemu in prožnejšemu prihodnjemu okviru z manj kompleksnimi cilji. Evropska komisija je napovedala, da bo predlog svežnja za obdobje po letu 2030 objavila v začetku leta 2027.

Slovenija je podprla določanje ciljev v okviru Uredbe o upravljanju energetske unije, brez ponovnega odpiranja direktiv o obnovljivih virih energije in energetski učinkovitosti. Zavzela se je za enoten cilj čiste energije, v katerem sta na tehnološko nevtralen način enakovredno upoštevana prispevka jedrske energij in obnovljivih virov energije, ter hibridni pristop k energetski učinkovitosti, ki povezuje končno rabo energije in nacionalno merjenje učinkovitosti.

»Republika Slovenija poudarja pomen jasnih ciljev, politik in ukrepov na energetskem področju tudi po letu 2030, pri čemer je treba zagotoviti enostaven in pregleden sistem ciljev. Podpiramo en zavezujoč in uresničljiv cilj za delež čiste energije v obliki obnovljivih virov in jedrske energije, kar bo državam omogočilo učinkovito izkoriščanje njihovih danosti. Načelo tehnološke nevtralnosti v katerem sta enakovredno upoštevana jedrska energija in energija obnovljivih virov energije mora biti dejansko vključeno kot eno izmed temeljnih vodil načrtovanja energetske prihodnosti Evropske unije, tudi na finančnem in zakonodajnem področju,« je poudaril državni sekretar dr. Tomaž Žagar.

Druge teme

Ob robu zasedanja se je dr. Žagar udeležil srečanja Jedrskega zavezništva. Tokratno srečanje je vodila Belgija, članica zavezništva, ki združuje že 17 držav EU, od tega 15 članic in dve opazovalki. Udeleženci so podprli enoten cilj na področju čiste energije, tehnološko nevtralnost ter prožnejši okvir z manj razdrobljenimi zavezujočimi cilji.

»Podpiramo enoten, zavezujoč in dosegljiv cilj glede deleža čiste energije. Državam članicam bi omogočil, da izkoristijo svoje prednosti, ter udejanjil načelo tehnološke nevtralnosti, po katerem sta jedrska energija in energija iz obnovljivih virov obravnavani enakovredno. Obe skupaj prispevata k doseganju cilja razogljičenja in zmanjšanja uvozne odvisnosti,« je še poudaril državni sekretar dr. Tomaž Žagar.