Od raziskav do prakse: priložnosti biogospodarstva za slovensko kmetijstvo

Državni sekretar Velislav Žvipelj je danes obiskal Center za razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije, ki ga je Kemijski inštitut vzpostavil v Kisovcu v Zasavju. Center je začel delovati septembra letos. Naložba je vredna 32,07 milijona evrov, od tega je 27,26 milijona evrov zagotovil Sklad za pravični prehod. Center deluje na stopnjah tehnološke zrelosti od 3 do 6, torej med laboratorijskim dokazom in industrijsko uporabo, kjer se mnoge inovacije ustavijo. Zaposluje okoli 30 strokovnjakov, večinoma iz Zasavja in širše regije.

Pogovor je bil namenjen predvsem biogospodarstvu in priložnostim, ki jih to odpira za učinkovitejšo rabo domačih obnovljivih virov. V centru iz biomase pridobivajo zelo čiste ogljike za elektrode in nosilce katalizatorjev ter raziskujejo trdi ogljik iz lesnih in celuloznih ostankov za natrij-ionske baterije. Namesto fluoriranih spojin za membrane razvijajo biopolimere, na primer na osnovi škroba. Sogovorniki so posebej izpostavili pomen prenosa raziskovalnih dosežkov v prakso, saj lahko prav povezovanje znanosti, kmetijstva, gozdarstva in gospodarstva prispeva k nastanku novih izdelkov z višjo dodano vrednostjo iz domačih surovin.

Državni sekretar je ob obisku povedal: »Ključno je povezati posamezne člene verige, od virov biomase do industrije. Velik del lesa povprečne kakovosti danes prodamo kot energent. Če bi ga predelali v izdelke z višjo dodano vrednostjo, bi bila to čisto druga zgodba,«.

Kot primer so predstavili verigo za krožno rabo fosforja iz blata komunalnih čistilnih naprav, ki povezuje upravljavce čistilnih naprav, inštitute in podjetja. Blato Slovenija danes plačljivo odvaža v sežig v tujino, hkrati pa uvaža fosfor za mineralna gnojila. Iz blata in digestata bi lahko pridobivali rastne dodatke in gnojila za kmetijstvo ter surovine za industrijo. Takšni primeri kažejo, kako lahko krožno biogospodarstvo prispeva k večji samooskrbi, zmanjševanju odvisnosti od uvoza surovin in učinkovitejši rabi domačih virov.

Vodji laboratorijev sta kot naslednji korak predlagala, da deležniki skupaj opredelijo vrednostno verigo, v kateri se znanje centra najbolje dopolnjuje z viri in industrijo, ter jo preizkusijo v pilotnem projektu. Ministrstvo za kmetijstvo pripravlja akcijski načrt za biogospodarstvo, ki se osredotoča na razvoj prednostnih vrednostnih verig ter krepitev povezav med primarnimi proizvajalci, raziskovalnimi institucijami in gospodarstvom.

Obisk centra je potrdil pomen raziskav in inovacij pri uresničevanju ključnih usmeritev Ministrstva za kmetijstvo. Med prioritetami ostajajo krepitev prehranske varnosti, uvajanje digitalnih in naprednih tehnoloških rešitev v kmetijstvo ter hitrejši prenos znanja iz raziskovalnega okolja v prakso. Sodobne tehnologije lahko pomembno prispevajo k učinkovitejši rabi virov, večji produktivnosti in odpornosti agroživilskega sektorja ter kmetom pomagajo pri prilagajanju na vse zahtevnejše okoljske in tržne razmere.