Prijateljice industrije pozvale k zaščiti in krepitvi konkurenčnosti evropske industrije

Na plenarnem zasedanju z naslovom Evropska industrija sredi geopolitičnih izzivov: zaščita in krepitev konkurenčnosti ter gospodarske varnosti so udeleženci razpravljali o vse večjih pritiskih, s katerimi se sooča evropska industrija. Posebno pozornost so namenili zaostajanju EU v globalni konkurenčnosti, visokim cenam energije, naraščajoči mednarodni konkurenci ter strateškim odvisnostim pri ključnih surovinah, tehnologijah in dobavnih verigah. Razprava je obravnavala tudi vprašanje, kako uskladiti ambiciozne podnebne cilje Evropske unije z ohranjanjem konkurenčne industrijske proizvodnje v Evropi ter kako zmanjšati administrativna in regulativna bremena za podjetja.

Državni sekretar Korošec je v razpravi poudaril, da je močna evropska industrijska baza temelj gospodarske varnosti, odpornosti in blaginje EU. Opozoril je, da evropska podjetja še vedno bremenijo visoki stroški energije, zapleteni regulativni postopki in nezadostne spodbude za naložbe. Kot prednostne naloge je izpostavil zagotavljanje cenovno dostopne in zanesljive energije, hitrejše postopke umeščanja projektov, krepitev enotnega trga ter boljše pogoje za inovacije in industrijsko preobrazbo. »Močna partnerstva med velikimi in malimi državami ter sodelovanje malih in srednjih podjetij z velikimi podjetji je predpogoj za krepitev gospodarstva in dvig konkurenčnosti gospodarstva EU kot celote,« je poudaril.

Nadalje je izpostavil, da morata razogljičenje in konkurenčnost delovati z roko v roki. Slovenija ostaja zavezana podnebnim ciljem EU, vendar morajo prihodnji ukrepi podjetjem zagotavljati predvidljivo naložbeno okolje, tehnološko nevtralnost ter podporo za uvajanje nizkoogljičnih tehnologij v industrijskem merilu. Preprečiti je treba selitev proizvodnje iz Evrope ter zagotoviti, da ambiciozna podnebna politika vodi k nižjim emisijam in ne k zmanjševanju industrijske dejavnosti. V okviru prednostnih nalog se je zavzel tudi za odločno zmanjšanje administrativnih bremen in poenostavitev evropske zakonodaje. Izpostavil je, da podjetja med največjimi ovirami za rast in inovacije vse pogosteje navajajo regulativno kompleksnost, zato bi morala biti konkurenčnost ključno merilo pri pripravi vseh večjih zakonodajnih pobud. Med ključnimi področji delovanja je izpostavil tudi napredne digitalne tehnologije ter poudaril, da morata umetna inteligenca in digitalna preobrazba postati gonilo modernizacije evropske industrije ter krepitve njene produktivnosti.

Delovno kosilo je bilo namenjeno razpravi o prihodnji evropski industrijski politiki in uresničevanju načela konkurenčnost že ob zasnovi (angleško Competitiveness by Design). Udeleženci so razpravljali o tem, kako zaščiti svojo industrijsko bazo pred nelojalno konkurenco, sistemskimi tržnimi izkrivljanji in gospodarskimi pritiski tretjih držav ter kako zmanjšati pretirane strateške odvisnosti na področju kritičnih surovin, tehnologij in ključnih industrijskih verig. Pomemben del razprave je bil namenjen vključevanju vidika konkurenčnosti v vse evropske politike in zakonodajne pobude.

Državni sekretar Korošec je podprl prizadevanja za krepitev gospodarske varnosti EU ter poudaril, da mora konkurenčnost postati vodilo pri oblikovanju vseh evropskih politik. Ob tem je opozoril, da odpornosti ne smemo enačiti s protekcionizmom, saj sta za Slovenijo kot majhno in izvozno usmerjeno gospodarstvo odprta trgovina in odprta strateška avtonomija ključnega pomena. Zavzel se je tudi za sistematično presojo vplivov evropske zakonodaje na konkurenčnost ter za redno spremljanje izvajanja načela »konkurenčnost že ob zasnovi" na ravni EU. Pozdravil je sprejetje Varšavske deklaracije in poudaril pomen usklajenega evropskega pristopa h krepitvi konkurenčnosti, gospodarske varnosti in odpornosti evropskega gospodarstva.

Ministri so na zasedanju potrdili Varšavsko deklaracijo, v kateri so poudarili, da mora krepitev konkurenčnosti postati osrednje vodilo evropskih politik. Zavzeli so se za hitrejše ukrepe za krepitev industrijske baze EU, dokončanje enotnega trga ter vzpostavitev bolj predvidljivega in podjetjem prijaznega regulativnega okolja. Deklaracija izpostavlja tudi pomen cenovno dostopne energije, zanesljive oskrbe s kritičnimi surovinami, razvoja naprednih tehnologij, vključno z umetno inteligenco, ter zmanjševanja strateških odvisnosti EU. Posebna pozornost je namenjena tudi usklajevanju ciljev zelenega prehoda s potrebo po ohranjanju konkurenčne evropske industrije, krepitvi gospodarske varnosti ter zmanjševanju administrativnih bremen za podjetja. Skupno Varšavsko deklaracijo s predlogi za ukrepanje so države članice predale evropskemu komisarju.