Slovenija podprla evropsko zavezo za preventivo in okrevanje na področju drog

Na srečanju so sodelovali ministri, visoki predstavniki držav članic Evropske unije ter predstavniki evropskih in mednarodnih institucij, pristojnih za področje drog, javnega zdravja, notranjih zadev in socialne politike.

Udeležba Slovenije predstavlja nadaljevanje politične zaveze, ki jo je država prevzela ob pristopu k Evropski koaliciji proti drogam oktobra 2025. Slovenija v okviru evropskega sodelovanja zagovarja celovit, uravnotežen in na dokazih temelječ pristop k obravnavi problematike drog, ki enakovredno vključuje preventivo, zdravljenje, zmanjševanje škode, okrevanje ter socialno reintegracijo.

Pomemben del programa srečanja je bil namenjen obisku skupnosti San Patrignano, ene največjih in mednarodno najbolj prepoznavnih skupnosti za okrevanje oseb z izkušnjo zasvojenosti. Udeleženci so imeli priložnost spoznati celostni model podpore, ki povezuje zdravljenje, izobraževanje, usposabljanje in socialno reintegracijo.

Po uvodnih nagovorih predsednika Italije Sergia Mattarelle, predsednice Sveta ministrov Italijanske republike Giorgie Meloni, Marie-Pierre Vedrenne, francoske ministrice pristojne za državljanstvo pri Ministru za notranje zadeve so bile na vrsti izjave generalnega sekretarja Sveta Evrope, evropskega komisarja za notranje zadeve ter nacionalne izjave sodelujočih držav o preprečevanju in okrevanju.

»Tako kot številne druge države se tudi Slovenija sooča z izzivi, povezanimi z uporabo drog. Naš odziv temelji na celoviti, uravnoteženi in na dokazih temelječi politiki na področju drog, ki povezuje državne institucije, strokovnjake, raziskovalce in civilno družbo. Hkrati morajo učinkovite politike na področju drog zagotavljati dostop do zdravljenja, podpore pri okrevanju in socialne reintegracije. Za izvajanje dopolnjenih in novih programov pomoči vsem, ki pomoč potrebujejo, je Ministrstvo za zdravje zagotovilo dodatna sredstva,« je v svojem govoru poudaril minister dr. Tadej Ostrc.  Dodal je še, da zavezanost Slovenije tem ciljem odraža tudi Nacionalni program na področju prepovedanih drog za obdobje 2023–2030. Med njegovimi prednostnimi nalogami so dostopne storitve zdravljenja in podpore pri okrevanju, tesnejša povezanost med programi zmanjševanja škode z nizkim pragom vstopa in specializiranimi programi ter večja socialna vključenost.  V nagovoru je slovenski minister poudaril še, da Slovenija trdno verjame, da je za spoprijemanje z izzivi, povezanimi z drogami, potrebno usklajeno mednarodno sodelovanje ter celovit, uravnotežen in na dokazih temelječ odziv. 

Ob zaključku srečanja je bila sprejeta Riminijska deklaracija, s katero sodelujoče države potrjujejo skupno zavezanost krepitvi preventivnih politik, zgodnjemu prepoznavanju tveganj, dostopnosti zdravljenja, podpori okrevanju in polni socialni reintegraciji oseb z izkušnjo zasvojenosti. Deklaracija poudarja, da je uporaba drog predvsem zdravstveno vprašanje, hkrati pa opozarja na njen vpliv na posameznika, družbo in varnost skupnosti.

Sprejeti dokument posebej izpostavlja pomen na dokazih temelječe preventive, ozaveščanja mladih o tveganjih uporabe drog, zgodnjega ukrepanja ter razvoja učinkovitih poti okrevanja. Države podpisnice se zavezujejo tudi k nadaljnjemu sodelovanju pri oblikovanju skupnih evropskih rešitev ter krepitvi mednarodnega sodelovanja na področju preprečevanja zasvojenosti in boja proti nezakoniti trgovini z drogami.

S podpisom deklaracije Slovenija ponovno potrjuje svojo zavezanost celovitemu in vključujočemu pristopu, ki vsakemu posamezniku omogoča dostop do pomoči, zdravljenja, okrevanja in ponovnega polnega vključevanja v družbo.