Boljši podatki za učinkovitejše ukrepe in izboljšanje položaja romske skupnosti
Urad je raziskovalno temo »Pilotni popis romske populacije v Sloveniji ter razvoj pravne in metodološke podlage za sistematično zbiranje podatkov« Javni agenciji za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) predlagal decembra 2025. Tema je bila vključena v javni razpis CRP 2026, objavljen 16. oktobra 2026.
Kakovostni podatki so pomembni za uresničevanje enakih možnosti
Slovenija se že vrsto let sooča s pomanjkanjem sodobnih, zanesljivih in primerljivih podatkov o številu in položaju pripadnikov romske skupnosti. Zaradi tega je težje spremljati vključevanje romskih otrok v predšolsko vzgojo in izobraževanje, ocenjevati potrebe na področjih zaposlovanja, zdravja in bivanjskih razmer ter ugotavljati dejanske učinke ukrepov države in občin.
Kakovostnejše podatkovne podlage so pomembne tudi za spremljanje izvajanja Nacionalnega programa ukrepov Vlade Republike Slovenije za Rome za obdobje 2021–2030 (NPUR) in njegove učinkovitosti.
Na pomanjkanje ustreznih podatkov opozarja tudi Evropska komisija proti rasizmu in nestrpnosti (European Commission against Racism and Intolerance – ECRI), neodvisno strokovno telo Sveta Evrope. V šestem poročilu o Sloveniji, objavljenem oktobra 2025, je ugotovila, da pomanjkanje uradnih podatkov o romski skupnosti otežuje oblikovanje učinkovitih politik in projektov za izboljšanje njenega položaja. Slovenijo je spodbudila k nadaljnjemu razvoju ustreznih pravnih rešitev za pridobivanje razčlenjenih podatkov o enakosti, zlasti na področjih izobraževanja, zaposlovanja, bivanjskih razmer in zdravja.
Podatki o pripadnosti romski skupnosti niso namenjeni neupravičenemu razlikovanju med ljudmi, temveč ugotavljanju, ali imajo pripadniki romske skupnosti v praksi enake možnosti kot drugi prebivalci. Brez ustreznih podatkov je težko prepoznati neenakosti, spremljati diskriminacijo in presojati, ali posebni ukrepi dejansko prispevajo k njenemu odpravljanju.
Zbiranje ustreznih podatkov ob doslednem spoštovanju človekovih pravic je zato lahko pomembno orodje za zagotavljanje dejanske enakosti, ne zgolj formalno enake obravnave.
Varstvo človekovih pravic in osebnih podatkov je temeljni pogoj
Predlagana raziskava ni splošni popis prebivalstva po narodni pripadnosti. Njen osrednji cilj je razviti in preizkusiti metodologijo za pridobivanje zanesljivejših podatkov o položaju romske skupnosti ter pripraviti pravne in metodološke podlage za njihovo morebitno sistematično zbiranje v prihodnje.
Urad se zaveda občutljivosti zbiranja podatkov o narodni in etnični pripadnosti. Poudarja, da mora biti vsaka predvidena obdelava osebnih podatkov že pred začetkom izvajanja skladna z Ustavo Republike Slovenije, Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR) in Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2).
Pri razvoju metodologije je treba posebno pozornost nameniti zakonitosti in sorazmernosti zbiranja podatkov, pravici posameznika do svobodne opredelitve narodne pripadnosti, varovanju zasebnosti ter preprečevanju neposredne ali posredne identifikacije posameznikov.
Varstvo človekovih pravic pomeni tako preprečevanje neupravičenih posegov v zasebnost kot tudi zagotavljanje pogojev za učinkovito odpravljanje neenakosti. Ta dva cilja se ne izključujeta, temveč zahtevata skrbno oblikovane zakonske in metodološke rešitve.
Pomemben primer takšne ureditve že poznamo v slovenskem osnovnošolskem izobraževanju. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je leta 2025 po obravnavi pripomb Informacijskega pooblaščenca oblikovalo zakonodajno rešitev, ki omogoča zbiranje podatkov o pripadnosti učencev romski skupnosti za zagotavljanje enakega obravnavanja, enakih možnosti in zajamčenih osebnih pravic. Ureditev določa izrecno zakonsko podlago in predhodno pisno soglasje staršev, ki ga je mogoče preklicati.
Čeprav ta ureditev ne predstavlja neposredne pravne podlage za predlagano raziskavo, kaže, da je ob jasno določenem namenu in ustreznih varovalkah mogoče oblikovati pravno dopustne rešitve za zbiranje podatkov, potrebnih za izvajanje pozitivnih ukrepov.
Raziskava ni povezana z nadzorom nad socialnimi transferji
Urad posebej pojasnjuje, da je njegova raziskovalna tema ločena od druge raziskovalne teme, objavljene v okviru istega razpisa CRP 2026, ki obravnava tveganja in zlorabe socialnih transferjev.
Raziskovalna tema Urada ni namenjena ugotavljanju upravičenosti posameznikov do socialnih prejemkov, njihovemu nadzoru ali sankcioniranju. V objavljeni razpisni dokumentaciji tudi ni predvideno povezovanje podatkov obeh raziskav.
Namen raziskave Urada je izključno razvoj podatkovnih podlag za boljše razumevanje položaja romske skupnosti in učinkovitejše izvajanje javnih politik za izboljšanje njenega položaja.
Romska skupnost mora biti dejaven partner
Urad meni, da je kakovostno in družbeno odgovorno raziskavo mogoče oblikovati le ob sodelovanju romske skupnosti, upoštevanju njenih potreb ter zagotavljanju zaupanja v namen in način zbiranja podatkov.
Urad s Svetom romske skupnosti Republike Slovenije že sodeluje pri spremljanju izvajanja NPUR in pri dejavnostih nacionalne platforme SIFOROMA, kjer je posebna pozornost namenjena tudi položaju romskih otrok, mladih in žensk.
Pomembno skupno izhodišče predstavlja Program dela in finančni načrt Sveta romske skupnosti Republike Slovenije za leto 2026. Svet je v njem med prednostna področja izrecno uvrstil razvoj metodologij za zbiranje podatkov in spremljanje položaja romske skupnosti v skladu s priporočili ECRI iz leta 2025. Program predvideva tudi spremljanje vključevanja romskih otrok in mladih v izobraževanje ter sodelovanje pri dejavnostih, namenjenih ženskam in dekletom.
To potrjuje, da je potreba po kakovostnejših podatkih in metodologijah za spremljanje položaja romske skupnosti prepoznana tudi v programskih usmeritvah njenega predstavniškega telesa.
Urad želi zato obstoječe sodelovanje s Svetom romske skupnosti nadgraditi z neposrednim vključevanjem njegovih predstavnikov v nadaljnjo razpravo o raziskovalnih ciljih, metodologiji in varovalkah. Pri tem želi upoštevati tudi stališča drugih romskih organizacij in zainteresiranih deležnikov.
Primer takšnega partnerskega pristopa je že vzpostavljen pri vmesni evalvaciji NPUR 2021–2030, pri kateri je Urad Svet pozval k imenovanju predstavnika v delovno skupino za spremljanje in usmerjanje evalvacije. Svet se je na poziv odzval in svojega predstavnika predlagal.
Enak pristop želi Urad uveljaviti tudi pri predlagani raziskavi. Romska skupnost mora imeti možnost dejavno sodelovati ne le pri obravnavi rezultatov, temveč tudi pri oblikovanju raziskovalnih usmeritev in presoji njihove ustreznosti.
Raziskovalna tema je trenutno v fazi javnega razpisa. Konkretna metodologija bo predmet nadaljnje strokovne obravnave, ob doslednem upoštevanju zakonskih zahtev in varstva človekovih pravic.
Cilj Urada je pridobiti boljše znanje o položaju romske skupnosti, da bi lahko država in občine učinkoviteje odpravljale neenakosti, izboljševale življenjske razmere ter zagotavljale enake možnosti. Podatki morajo služiti uresničevanju človekovih pravic in vključevanju romske skupnosti, ne pa nadzoru nad posamezniki ali omejevanju njihovih pravic.
