Vzpostavljen je okvir ukrepov glede izrednih razmer na notranjem trgu in njegovi odpornosti
Z zakonom v slovenski pravni red umeščamo evropski okvir za učinkovitejše predvidevanje kriz, pripravo nanje in usklajeno odzivanje na njihove posledice za notranji trg. Pretekle krize so pokazale, da lahko enostranski in neusklajeni nacionalni ukrepi hitro povzročijo motnje v dobavnih verigah ter neupravičene ovire za prost pretok blaga, storitev in oseb. Temeljni namen zakona je zato okrepiti odpornost notranjega trga ter zagotoviti, da bo odziv države v prihodnjih krizah pravočasen, pregleden, sorazmeren in usklajen z drugimi državami članicami.
Zakon se sprejema za:
- izvajanje Uredbe 2024/2747/EU o vzpostavitvi okvira ukrepov glede izrednih razmer na notranjem trgu in njegovi odpornosti, imenovane tudi krovna IMERA (angleško Internal Market Emergency and Resiliance Act – IMERA) uredba,
- izvajanje omnibus Uredbe 2024/2748/EU glede nujnih postopkov za ugotavljanje skladnosti, domnevo o skladnosti, sprejetje skupnih specifikacij in nadzor trga zaradi izrednih razmer na notranjem trgu (spreminja šest uredb), in
- prenos omnibus Direktive 2024/2749/EU glede nujnih postopkov za ugotavljanje skladnosti, domnevo o skladnosti, sprejetje skupnih specifikacij in nadzor trga zaradi izrednih razmer na notranjem trgu (spreminja deset direktiv).
Krovni del zakona vzpostavlja jasno organizacijsko in koordinacijsko strukturo. Ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, je imenovalo predstavnika Republike Slovenije in njegovega namestnika v evropskem Odboru za izredne razmere na notranjem trgu. Zakon vzpostavlja tudi centralni urad za zvezo, ki bo osrednji nacionalni sogovornik za sodelovanje z Evropsko komisijo, drugimi državami članicami. Za komunikacijo z državljani in gospodarstvom v času izrednih razmer je vzpostavljena enotna kontaktna točka. Zakon določa tudi pripravo in redno posodabljanje seznama pristojnih organov, njihovih vlog in odgovornosti, kar je bistveno za hitro in usklajeno ukrepanje ob nastanku motenj.
Pomemben poudarek je namenjen pripravljenosti pred nastankom dejanske krize, zato so predvidena ravnanja v treh korakih: v fazi kontingenčnega načrtovanja, previdnostnem načinu na notranjem trgu in načinu za izredne razmere na notranjem trgu.
Zakon predvideva redno posvetovanje z gospodarskimi subjekti, socialnimi partnerji in drugimi relevantnimi deležniki, sistem zgodnjega opozarjanja ter spremljanje dobavnih verig blaga in storitev ključnega pomena. V previdnostnem načinu bo mogoče vzpostaviti zaupni seznam ustreznih gospodarskih subjektov ter jih, kadar podatkov ne bo mogoče pridobiti drugače, zaprositi za prostovoljno predložitev informacij o proizvodnih zmogljivostih, zalogah in morebitnih ozkih grlih. Pri tem zakon posebej zahteva sorazmernost in čim manjše upravno breme, zlasti za mikro, mala in srednja podjetja.
Način za izredne razmere na notranjem trgu nastopi, ko ima kriza hud negativen vpliv na delovanje notranjega trga ter povzroča resne ovire za prost pretok ali obsežne motnje v dobavnih verigah. Takšno stanje na predlog Evropske komisije aktivira Svet Evropske unije z izvedbenim aktom, praviloma za največ šest mesecev, pri čemer se lahko hkrati določi tudi seznam blaga in storitev, pomembnih v krizi. V tem obdobju se morajo države članice vzdržati ukrepov, ki bi neupravičeno ali nesorazmerno omejevali prost pretok blaga, storitev in oseb, zlasti prepovedi izvoza znotraj Evropske unije, oviranja tranzita, diskriminatornih ukrepov ter omejitev, ki bi še dodatno povzročale pomanjkanje ali motnje v dobavnih verigah. Morebitni nacionalni ukrepi morajo biti časovno omejeni, nediskriminatorni, pregledni in sorazmerni ter odpravljeni takoj, ko niso več nujni. Bistvo režima izrednih razmer zato ni zapiranje nacionalnih trgov, temveč prav nasprotno: ohranitev delujočega notranjega trga, zagotovitev razpoložljivosti blaga in storitev ter usklajeno evropsko ukrepanje, ki preprečuje, da bi enostranski nacionalni odzivi posledice krize še poglobili.
V načinu za izredne razmere zakon ureja tudi nujne postopke za ugotavljanje skladnosti, sprejetje skupnih specifikacij in nadzor trga zaradi izrednih razmer na notranjem trgu. Z njimi se zagotavlja pravna podlaga za hitrejše dajanje 'v krizi pomembnega blaga' na trg, med drugim s prednostno obravnavo postopkov ugotavljanja skladnosti, možnostjo izdaje posebej utemeljenih dovoljenj ter uporabo standardov in skupnih specifikacij. Gre za ciljno usmerjen nabor orodij za zagotavljanje nemotenega delovanja notranjega trga v kakršni koli prihodnji krizi. Ker mora ureditev tudi v času krize zagotavljati varnost proizvodov na trgu, zakon išče potrebno ravnotežje med hitrim odzivom, razpoložljivostjo ključnega blaga, pravno varnostjo gospodarskih subjektov in učinkovitim varstvom potrošnikov.