Državni sekretar Žagar na konferenci o prihodnosti evropske plinske energetske infrastrukture
Na otvoritvi konference so sodelovali tudi generalna direktorica Generalnega direktorata Evropske komisije za energijo Céline Gauer, predsednik združenja GIE Arno Büx in glavni direktor družbe Plinovodi Matija Bitenc. | Avtor: GIEBrussels
V Ljubljani 22. in 23. oktobra poteka 23. konferenca Gas Infrastructure Europe (GIE) z naslovom Infrastruktura za podnebno nevtralno Evropo (Infrastructure for a Net-Zero Europe). Konferenca združuje predstavnike evropskih institucij, operaterjev energetske infrastrukture in energetskih podjetij ter strokovno javnost.
Državni sekretar dr. Tomaž Žagar je na otvoritvi konference izpostavil, da mora biti energetski prehod izvedljiv tako s tehnološkega kot gospodarskega vidika, ob hkratnem zagotavljanju zanesljive oskrbe z energijo.
»Energetski prehod mora biti tehnološko izvedljiv in ekonomsko vzdržen, ob hkratnem zagotavljanju zanesljive oskrbe. Naša odgovornost kot oblikovalcev politik je ustvariti predvidljive pogoje za naložbe in omogočiti industriji, da med preobrazbo ohrani konkurenčnost. To zahteva tesnejše evropsko sodelovanje, uravnotežen pristop k različnim energetskim tehnologijam in naložbene okvire, ki bodo ustrezali vsem državam članicam, tudi manjšim trgom,« je poudaril državni sekretar.
Na otvoritvi konference so sodelovali tudi generalna direktorica Generalnega direktorata Evropske komisije za energijo Céline Gauer, predsednik združenja GIE Arno Büx in glavni direktor družbe Plinovodi Matija Bitenc.
Udeleženci so razpravljali o prihodnji vlogi plinske infrastrukture v evropskem energetskem sistemu, povezovanju plinskih, elektroenergetskih in vodikovih omrežij ter vključevanju obnovljivih in nizkoogljičnih plinov. Posebno pozornost so namenili tudi zanesljivosti oskrbe in krepitvi čezmejnih energetskih povezav.
Slovenija ima zaradi svojega geografskega položaja pomembno vlogo pri povezovanju energetskih sistemov srednje in jugovzhodne Evrope. Razvoj prenosne infrastrukture in sodelovanje s sosednjimi državami sta zato pomembna za dolgoročno zanesljivost oskrbe in prilagajanje energetskega sistema prihodnjim potrebam.
Konferenca se bo nadaljevala v petek, 23. oktobra, z razpravami o razvoju trga biometana, usklajenem načrtovanju evropskih energetskih omrežij ter fizični in kibernetski varnosti kritične energetske infrastrukture.