Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

Ministrica Suzana Lep Šimenko: »Res imajo Slovenijo v srcu«

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko je sinoči, 20. oktobra, kot prva gostja odprla cikel pogovornih večerov s predstavniki slovenske vlade v Domu sv. Jožef v Celju. Pogovor na temo »Se Slovenci doma, v zamejstvu in po svetu približujemo eni družini?« je vodil Alen Salihović, urednik informativnega programa Radia Ognjišče.
Dvorana, ministrica in g. Salihovič za mizo, na desni zastava.

Avtor: Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu

V ospredju so bili ohranjanje slovenskega jezika in identitete, povezanost rojakov z domovino ter pomen podpore države slovenskim skupnostim zunaj njenih meja.

Ministrica je opozorila, da v Sloveniji lastno državo pogosto jemljemo kot samoumevno, medtem ko jo rojaki zunaj njenih meja doživljajo drugače: »Nekdo, ki je zapustil domovino ali pa so jo zapustili njegovi starši, dedki in babice, na Slovenijo gleda drugače. Drugače jo ceni, spoštuje in ima do nje čisto drug odnos.« Njihovo pripadnost je strnila z besedami: »Res imajo Slovenijo v srcu.«

Posebno pozornost je namenila ohranjanju slovenskega jezika med mladimi. »Ohranjati slovenski jezik tisoče kilometrov stran je izziv,« je poudarila in izpostavila predanost otrok, ki obiskujejo sobotne slovenske šole: »Otroci hodijo leta in leta vsako soboto v slovensko šolo. Tudi v tistih najstniških obdobjih, ko bi verjetno v soboto počeli karkoli drugega, ampak gredo v slovensko šolo, se učijo slovenskega jezika in spoznavajo slovensko kulturo.« V teh šolah spoznavajo tudi slovensko zgodovino ter utrjujejo povezanost s svojimi koreninami.

Pomembno priložnost za krepitev vezi z domovino predstavljajo poletne šole, ki jih podpira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Mladim rojakom omogočajo, da pridejo v Slovenijo, izpopolnjujejo znanje slovenskega jezika in navezujejo prijateljstva, predvsem pa Slovenijo osebno doživijo, jo začutijo in z njo utrdijo svojo povezanost.

Ministrica je izpostavila tudi pomen duhovne oskrbe za rojake: »To, da imajo duhovno oskrbo v slovenskem jeziku, je izredno pomembno.« Ob tem je ponazorila, kako globoko je slovenščina zasidrana v njihovem duhovnem življenju: »Marsikdo reče: ‘Ne govorim slovensko, ampak molit po angleško pa ne znam. Molim pa slovensko.’«

Za tesnejše povezovanje je pomembno tudi boljše poznavanje slovenskih skupnosti med ljudmi v Sloveniji. »Moramo tudi naše, zlasti otroke izobraziti, da se slovenstvo ne konča na mejah Slovenije,« je poudarila ministrica. Predstavila je prizadevanja Urada za večjo vključenost vsebin o Slovencih v zamejstvu in po svetu v šolske učne načrte, da bi mladi bolje spoznali razsežnost in raznolikost slovenskega narodnega prostora.

Urad življenje, dejavnosti in uspehe slovenskih skupnosti redno predstavlja na družbenih omrežjih. Pomembno mesto pri obveščanju in povezovanju ima tudi spletni portal slovenci.si, ki ga trenutno prenavlja, da bi obiskovalcem omogočil preglednejši dostop do vsebin in boljšo uporabniško izkušnjo.

Pogovor se je dotaknil tudi pomembne vloge Slovencev po svetu pri prizadevanjih za mednarodno priznanje Slovenije. Leta 1991, ko se je Slovenija osamosvajala, so šivali slovenske zastave, se udeleževali protestov ter si na različne načine prizadevali za priznanje samostojne Slovenije v državah, kjer so živeli. »Prav države, v katerih imamo močne slovenske skupnosti, so bile med prvimi, ki so Slovenijo priznale kot samostojno državo,« je izpostavila ministrica.

Ob tem je poudarila odgovornost države, da rojakom pomaga pri ohranjanju slovenstva: »Res moramo stopit naproti. Vem, da se tega zaveda tudi šestnajsta vlada Republike Slovenije.« Rojakom, ki se želijo vrniti ali preseliti v Slovenijo, moramo po njenih besedah na široko odpreti vrata, tistim, ki želijo ostati v državah, kjer živijo, pa omogočiti tesno sodelovanje in povezanost s Slovenijo. O svojem delu je povedala: »Zelo z veseljem opravljam to funkcijo.«

S svojimi vprašanji in izkušnjami so se v pogovor vključili tudi obiskovalci. Med njimi so bili rojaki, ki so živeli in delovali po svetu, ter Slovenci, ki so obiskali slovenske skupnosti v tujini in jih je zaznamovala domoljubnost tamkajšnjih rojakov. Njihova pričevanja so pogovoru dodala osebno in čustveno razsežnost.

Večer so s skladbama Domača hiša in Slovenec sem polepšali Fantje z Jožefovega hriba pod vodstvom Primoža Krta.

Srečanje se je spontano zaključilo s slovensko himno, ki jo je zapela vsa dvorana. Ganljiv trenutek je prebudil ponos in globok občutek povezanosti ter simbolno zaokrožil osrednjo misel srečanja: kljub razdaljam ostajamo del iste slovenske družine.

Cikel pogovornih večerov, ki ga pripravlja Dom sv. Jožef, je namenjen odprtemu dialogu s predstavniki slovenske vlade, medsebojnemu spoznavanju in skupnemu razmisleku o prihodnosti slovenske družbe.