Državni sekretar Žvipelj: »Cilj je več lokalne hrane in zanesljiva dobava«.

Državni sekretar je poudaril pomen povezovanja vseh členov agroživilske verige pri zagotavljanju prehranske varnosti in odpornosti slovenskega prehranskega sistema. Ob tem je izpostavil, da dostopnost hrane v času podnebnih sprememb, nestabilnih mednarodnih razmer in pritiskov na stroške pridelave ni samoumevna.

»Prehranska varnost se začne na kmetiji in ne v trgovini, zato za odpornost prehranskega sistema potrebujemo močno domačo pridelavo, ustrezne pridelovalne in skladiščne zmogljivosti ter učinkovito povezavo med vsemi členi agroživilske verige,« je poudaril Žvipelj.

V razpravi o prehranski samooskrbi je opozoril, da Slovenija pri nekaterih skupinah kmetijskih proizvodov še vedno ne dosega zadovoljivih rezultatov, ter da so potrebna dodatna vlaganja v pridelavo, skladiščenje, predelavo in organizacijo trga.

»Naš cilj ne sme biti zgolj več lokalno pridelane hrane, temveč več lokalne hrane, ki jo znamo organizirano ponuditi, konkurenčno prodati in zanesljivo dobavljati skozi vse leto,« je dejal.

Pomembno vlogo pri doseganju tega cilja imajo javni zavodi, ki predstavljajo pomemben in stabilen trg za slovenske pridelovalce. Po mnenju državnega sekretarja lahko boljše povezovanje vrtcev, šol, bolnišnic in domov za starejše z lokalnimi dobavitelji pomembno prispeva k večji predvidljivosti za kmete in zanesljivejši oskrbi javnih ustanov.

Ministrstvo zato nadaljuje aktivnosti za izboljšanje pogojev vključevanja lokalnih in kakovostnih živil v javno naročanje. Med drugim pripravlja spremembe zakonodaje, ki bodo javnim zavodom omogočile lažje naročanje sezonskih, svežih in lokalno pridelanih živil, ob hkratnem zagotavljanju jasnih pravil in sorazmernih administrativnih zahtev. Tudi v prihodnje bo podpiralo vključevanje proizvajalcev v sheme kakovosti, ki proizvajalcem omogočajo večjo prepoznavnost na trgu in potrošnikom zagotavljajo dodatna jamstva glede porekla in kakovosti živil. Spodbujalo bo tudi kolektivne oblike sodelovanja, ki krepijo konkurenčnost kmetij.

Prihodnost slovenskega prehranskega sistema je odvisna predvsem od sodelovanja med vsemi deležniki. »Veseli me, da smo za isto mizo. Že samo to pove, da imamo skupni cilj, in nadejam se, da ga bomo uspeli doseči skupaj,« je sklenil Žvipelj.

Projekt Naravno(st) do otrok povezuje več kot 100 partnerjev na območju 21 občin osrednje Slovenije. Njegov cilj je vzpostaviti trajnosten model oskrbe javnih zavodov z lokalno pridelano hrano, okrepiti kratke dobavne verige ter spodbuditi sodelovanje med kmetijami, predelovalci, zadrugami in javnimi ustanovami.