»Dobro duševno zdravje kmetov je pogoj za odporno in vzdržno kmetijstvo«

Generacijska prenova, krepitev prehranske varnosti, digitalizacija in debirokratizacija, večja odpornost kmetij na podnebne in tržne izzive ter izboljšanje kakovosti življenja na podeželju sodijo med ključne prioritete ministra Janeza Ciglerja Kralja. V nagovoru je poudaril, da je ohranjanje vitalnega in odpornega kmetijstva neločljivo povezano z ljudmi, ki vsak dan skrbijo za pridelavo hrane in razvoj podeželja. Opozoril je na velike delovne obremenitve preteklih generacij ter poudaril, da mlajše generacije vse večji pomen pripisujejo tudi usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja.

»Ne smemo romantično občudovati tega, da so se prejšnje generacije pri delu izčrpavale. Do njihovega dela in odrekanja gojim neizmerno spoštovanje, vendar so posledice takšnega načina življenja lahko uničujoče za duševno in telesno zdravje ter odnose na družinskih kmetijah,« je dejal minister.

Po njegovih besedah ugotovitve projekta predstavljajo pomemben prispevek k boljšemu razumevanju vsakodnevnih izzivov, s katerimi se soočajo kmetje in njihove družine, ter dragoceno podlago za oblikovanje prihodnjih politik razvoja podeželja. Ob tem je poudaril, da generacijska prenova ni le vprašanje prenosa zemljišč in gospodarstev, temveč tudi ustvarjanja okolja, v katerem bodo mladi videli perspektivo za življenje in delo na kmetiji.

Posebej je izpostavil pomen lokalnih skupnosti ter nevladnih in stanovskih organizacij, ki s povezovanjem kmetov in kmetic pomagajo preprečevati osamljenost ter omogočajo hitrejše prepoznavanje stisk in odzivanje nanje.

»Pomen nevladnih in stanovskih organizacij je v tem, da ljudem ne pustijo, da se ob težavah osamijo, ampak da ostanejo del skupnosti. Skupnost lažje in hitreje odreagira, če pride do kakršnihkoli preizkušenj,« je poudaril minister.

Projekt PoljaMoči izhaja iz spoznanja, da so kmetje in njihove družine poleg ekonomskih, proizvodnih in podnebnih tveganj pogosto izpostavljeni tudi številnim psihosocialnim obremenitvam, ki vplivajo na kakovost življenja, delovno sposobnost in dolgoročno vzdržnost kmetij. Med najpogostejšimi dejavniki stresa so dolgi delovni dnevi, velika odgovornost za kmetijo in družino, negotovost zaradi vremena ter nihanja na trgih. Poseben izziv predstavljata tudi osamljenost in socialna izolacija.

Projekt posebno pozornost namenja mladim prevzemnikom kmetij, ženskam na podeželju ter drugim skupinam, ki se soočajo s specifičnimi izzivi. Pomembna ugotovitev projekta je tudi, da stigma, povezana z duševnimi stiskami, pogosto odvrača od pravočasnega iskanja pomoči.

Minister je spregovoril tudi o potrebi po sistemskem vključevanju skrbi za duševno zdravje v prihodnjo kmetijsko politiko. Kot enega od možnih ukrepov je izpostavil vključitev preventivnih vsebin s področja duševnega zdravja v programe skupne kmetijske politike.

»Dobro duševno zdravje kmetov je pomemben pogoj za dolgoročno uspešnost, vzdržnost in odpornost slovenskega ter evropskega kmetijstva. Kmet nas s svojimi polji hrani, poskrbimo, da bo kmet našel za obdelovanje teh polj tudi lastno moč – naj bo to v družini, pri sosedih, v skupnosti ali v državi, ki mu mora stati ob strani in ga podpirati,« je zaključil minister Janez Cigler Kralj.

Projekt PoljaMoči izvajajo Družbenomedicinski inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) kot vodilni partner, Inštitut Karakter, Zveza slovenske podeželske mladine in Zavod ZRNO. Projekt pomembno prispeva k večji prepoznavnosti vprašanj duševnega zdravja kmetov ter razvoju podpornih, preventivnih in izobraževalnih aktivnosti za kmečko prebivalstvo.