Državna sekretarka med slovenskimi rojaki v Argentini ob Avsenikovih melodijah

Srečanja so bila priložnost za pogovor z rojaki, ki slovensko dediščino ohranjajo na zelo različne načine, vsi pa se trudijo, da bi jo prenesli naprej na nove generacije.

V Slomškovem domu v Ramos Mejíi, ki že 65 let povezuje Slovence različnih generacij in danes šteje okoli 400 članov, se je državna sekretarka najprej udeležila svete maše, ki jo je daroval duhovnik iz Poljanske doline, msgr. Jože Plut. V Argentini je bil sicer v nedeljo materinski dan, kar je v tej državi pomemben praznik. Na maši so zato počastili vse pokojne in še žive matere in stare matere ter se posebej zahvalili Zvezi slovenskih mater in žena, ki letos praznuje že 60 let. Mladina Slomškovega doma se je medtem vsem materam, ki so se na ta dan zbrale v domu, zahvalila s pesmijo in jih razveselila s šopki.

Državna sekretarka se je v svojem nagovoru po maši materam zahvalila »za vso ljubezen do domovine, slovenske kulture in jezika, ki so jo prenesle naprej na svoje potomce«, ter se ob tem spomnila nedavno preminule Nede Vesel, profesorice in dolgoletne ravnateljice Slovenskega srednješolskega tečaja Marka Bajuka. Zahvalila se je tudi mladim, da čutijo ljubezen in zvestobo do slovenskih korenin in skupnosti, ter jih obenem pozvala, da naj ju – tako kot njihove matere – prenesejo naprej na prihodnje generacije.

Predsednik doma Marko Selan je medtem v nagovoru zbranim predstavil resnično bogato življenje in raznovrstne dejavnosti Slomškovega doma, kjer zdaj že štiri generacije "mislimo in živimo slovensko". Naš cilj je "ostati živa in dejavna slovenska skupnost na tujem", a stvarnost nas vedno znova postavlja pred nove izzive in brez pomoči domovine Slovenije ne bomo zmogli, je opozoril.

Prav ti izzivi in to, kako konkretno lahko država Slovenija in urad slovenskim domovom v Argentini pomagata pri soočanju z njimi, so bili tudi glavna tema sestanka državne sekretarke z vodstvom in referenti Slomškovega doma, ki  je sledil. Kako odgovoriti na postopno izgubljanje slovenskega jezika, vztrajno krčenje skupnosti, pomanjkanje mladih, kako resnično ostati del slovenskega naroda in ne le neka oddaljena, odrezana skupnost, ki je sama sebi namen? Preprostih rešitev ni, vsekakor pa je pomembno ohranjati živi stik s Slovenijo in pristen občutek pripadnosti, še posebej pri mladih, so se strinjali sogovorniki. Urad jim lahko pri tem pomaga ne le z denarjem, ampak tako, da je njihov glas v Sloveniji in da poskrbi, da bodo resnično slišani in upoštevani. Zelo pomembni so tudi obiski predstavnikov slovenske države, kakršen je tokratni obisk državne sekretarke, ki pa morajo biti čim bolj vsebinski in jih je treba čim bolj izkoristiti.

Verjamem, da boste premagali vse izzive ter ostali "živi ud" slovenske domovine, je bila sicer optimistična državna sekretarka in argentinske Slovence označila kot "nenehen zgled in navdih". "Mi smo tukaj za vas," jim je zatrdila. Sledil je piknik, na katerem se je zbrala velika množica ljudi, saj ga je spremljal nastop Ansambla Saša Avsenika, ki se te dni s podporo urada prvič mudi v Argentini. Po petkovem koncertu v uglednem kulturnem središču Usina del Arte v Buenos Airesu in sobotni veselici v Našem domu San Justo so tako Avseniki zaigrali še v Slomškovem domu ter znova navdušili tamkajšnje Slovence.

Državna sekretarka je medtem v nadaljevanju obiskala slovensko skupnost v Berissu, La Plati in Ensenadi. Ker ta lastnih prostorov nima, so jo sprejeli na domu enega od članov, kjer se jih je zbralo nekaj več kot deset, med njimi predsednik društva Ramiro Zubiaga Skraban in tri ustanovne članice. Pripravili so ji zelo lepo in ganljivo dobrodošlico, več jih je imelo solzne oči, tako so bili veseli obiska. V pogovoru, ki je sledil, so delili svoje družinske zgodbe, usode svojih prednikov in svoje spomine nanje. Nekateri so že obiskali Slovenijo in se tam srečali s svojimi sorodniki, nekateri so tudi že pridobili slovensko državljanstvo. Slovenščine med njimi ni več veliko, čeprav jih nekaj obiskuje tečaj slovenskega jezika. Kot pravijo, razumejo kar nekaj, govorijo pa slabše.

Društvo, ustanovljeno leta 2003, povezuje predvsem potomce slovenskih izseljencev s Primorske in Prekmurja, ki so se na tem območju naselili v času med obema vojnama, ker so našli delo v velikih hladilnicah. Danes šteje okoli 50 članov, čeprav jih na območju živi precej več. Osrednja dejavnost društva je sodelovanje na tradicionalnem festivalu priseljenskih skupnosti v Berissu, kjer pa bi se želeli predstavljati še bolje kot doslej, zato si želijo narodne noše, obuditi nameravajo tudi folklorno skupino, ki so jo nekoč že imeli. Želijo si tudi več stikov z drugimi slovenskimi društvi v Argentini in regiji, npr. v Čilu.

Dan je državna sekretarka sklenila z obiskom v Slovenskem prekmurskem podpornem društvu Bernal, kjer so jo sprejeli predsednica Miriam Banko Ferreyra in kakih deset članov društva. Gostjo so med drugim pričakali s pristno domačo orehovo potico in čudovitim šopkom, ob mizi pa se je razvil prijeten pogovor, ob obujanju spominov na slovenske korenine so celo zapeli po slovensko.

Društvo, katerega začetki segajo v leto 1943, združuje predvsem potomce prekmurskih izseljencev, med člani pa so tudi potomci Slovencev s Primorske. Danes šteje okoli 80 članov, imajo velike in dotrajane prostore, ki jih večinoma oddajajo, njihov glavni izziv pa je, kako v svoje vrste pridobiti mlade. Da bi dosegli več ljudi, so med drugim okrepili svoje dejavnosti na družbenih omrežjih. Poskušajo tudi s kulinaričnimi delavnicami, največji njihov dogodek pa so vsakoletne koline, na katerih se zbere sto in več ljudi. Poleg tega si želijo ohraniti vsaj še tisto malo slovenščine, kar jim jo je ostalo, zato bi bili zelo veseli kakšnega brezplačnega spletnega tečaja slovenščine, saj si plačljive težko privoščijo. Podobno kot v Berissu si tudi v Bernalu želijo več stikov z drugimi slovenskimi društvi, saj se vsi soočajo s podobnimi težavami in bi lahko morda skupaj lažje našli rešitve zanje. Ob tem so izrecno pohvalili veleposlaništvo RS v Buenos Airesu, ki je postalo v minulih letih veliko bližje skupnosti in ima z društvi bistveno več stikov kot nekoč

Državna sekretarka je tako v Bernalu kot pred tem v Berissu poudarila, da so obiski, kakršen je njen današnji, za urad zelo pomembni. Zato se trudimo, da obiščemo čim več društev in jim v živo povemo, da jih cenimo, da so pomembni in da smo jim pripravljeni pomagati, kakor le lahko, je dejala. Sogovornike je pozvala, da se prijavijo na javni razpis urada, urad pa jim lahko tudi pomaga okrepiti stike s slovenskimi skupnostmi drugod po svetu in tudi z domovino.