Minister Rončević na zasedanju ministrov Evropske unije o izhodiščih reforme slovenskega šolstva

Osrednji temi srečanja sta bili krepitev temeljnih spretnosti v luči rezultatov mednarodne raziskave PISA 2025 ter napovedovanje potreb po znanjih in spretnostih v hitro spreminjajočem se okolju. Minister je evropskim kolegom predstavil izhodišča celovite reforme slovenskega šolstva in slovenske pristope k povezovanju izobraževanja s prihodnjimi potrebami trga dela.

Rezultati PISA 2025 kot budilni klic za reformo šolstva

V prvi plenarni razpravi, namenjeni izboljšanju temeljnih spretnosti in odzivanju na ugotovitve raziskave PISA 2025, je minister poudaril, da so bili rezultati za Slovenijo budilni klic, ki je dodatno potrdil nujnost sistemskih sprememb. Po njegovih besedah se slovenski izobraževalni sistem že dve desetletji sooča z opozorili o kakovosti znanja in učnih dosežkih, zato je napovedal prvo celovito reformo vzgoje in izobraževanja po 25 letih. Evropskim kolegom je predstavil deset izhodišč reforme, katerih osrednji cilj je znanje ponovno postaviti v središče šole ter zagotoviti kakovostnejši, zahtevnejši in odgovornejši izobraževalni sistem. Med ključnimi poudarki je izpostavil vrnitev visokih meril in poštenega ocenjevanja, ki mora odražati dejansko znanje učencev in dijakov, ter ustvarjanje pogojev za optimalen razvoj potencialov vsakega otroka. Poudaril je pomen delovne etike, vztrajnosti in osebne odgovornosti, krepitev domoljubne in državljanske vzgoje ter zagotavljanje ideološke nevtralnosti in intelektualnega pluralizma. Posebno pozornost je namenil večji avtoriteti in strokovni avtonomiji učiteljev, zmanjševanju administrativnih obremenitev ter pravočasnemu usvajanju temeljnih znanj, predvsem branja in pisanja. Tradicionalnim temeljnim znanjem je po njegovih besedah treba dodati tudi znanja za prihodnost, med drugim s področij digitalnih tehnologij, umetne inteligence, programiranja, medijske in finančne pismenosti ter kibernetske varnosti.

Minister je izpostavil tudi potrebo po odpravi institucionalnih monopolov in vzpostavitvi jasnejše odgovornosti za rezultate izobraževalnega sistema.

Ob tem je pojasnil, da je napoved reforme v Sloveniji naletela tudi na nasprotovanje dela strokovne in politične javnosti ter sindikatov, hkrati pa poudaril podporo številnih staršev, šol in učiteljev.

Razprava je pokazala, da se države članice EU soočajo s podobnimi izzivi pri zagotavljanju kakovostnega izobraževanja, krepitvi temeljnih spretnosti in izboljševanju učnih dosežkov. Minister Rončević je poudaril, da se številna slovenska reformna izhodišča vsebinsko ujemajo s poudarki evropske razprave.

Napovedovanje potreb po znanjih in spretnostih prihodnosti

Drugi dan neformalnega zasedanja je bil namenjen vprašanju, kako lahko države članice z boljšim spremljanjem in napovedovanjem potreb po znanjih in spretnostih učinkoviteje načrtujejo izobraževalne politike ter se odzivajo na spremembe na trgu dela.

Minister Rončević je poudaril, da ključni izziv ni zgolj zbiranje vedno več podatkov, temveč njihova uporaba pri strateškem odločanju in oblikovanju konkretnih ukrepov.

Slovenija se tako kot druge evropske države sooča s strukturnimi spremembami na trgu dela, pomanjkanjem delovne sile in vse večjimi neskladji med razpoložljivimi znanji ter potrebami delodajalcev.

V tem okviru je minister predstavil Platformo trga dela, ki jo Slovenija razvija v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje. Njen namen je prehod od odzivanja na že nastale potrebe k proaktivnemu načrtovanju na podlagi podatkov in napovedi.

Platforma povezuje aktualne informacije o trgu dela, kratkoročne in dolgoročne napovedi ter analize potreb po znanjih in izobraževanju. Že zdaj zagotavlja dnevne informacije o prostih delovnih mestih, razpoložljivi delovni sili in ujemanju poklicnih profilov, postopoma pa bodo dodane tudi dolgoročne napovedi, regionalne in sektorske analize ter ocene prihodnjih potreb po kompetencah.

S tem želi Slovenija omogočiti kakovostnejše odločanje posameznikov, delodajalcev in oblikovalcev politik ter izboljšati povezovanje izobraževanja in usposabljanja s potrebami prihodnosti.

Podatki kot podlaga za dialog, ne kot avtomatično merilo odločanja

Minister je posebej poudaril, da napovedi potreb na trgu dela ne smejo postati mehanično orodje za določanje financiranja visokega šolstva ali števila vpisnih mest.

Izkušnje mednarodnega strokovnega svetovanja pri pripravi novega okvira financiranja visokega šolstva so namreč pokazale, da morajo biti podatki o trgu dela predvsem skupna strokovna podlaga za dialog med državo in univerzami. Pri načrtovanju razvoja visokega šolstva je treba poleg napovedi potreb po kadrih upoštevati tudi zaposlitvene poti diplomantov, demografske trende, kvalitativne analize ter dolgoročne gospodarske in družbene razvojne cilje. Ključna je zato vzpostavitev strukturiranega sodelovanja med državo, univerzami, delodajalci in regionalnimi deležniki, ki bodo lahko na podlagi skupnega razumevanja podatkov oblikovali dolgoročne razvojne usmeritve.

Na evropski ravni je minister izpostavil pomen povezovanja in nadgrajevanja obstoječih podatkovnih virov namesto vzpostavljanja vzporednih sistemov. Evropsko sodelovanje lahko prispeva predvsem k boljši primerljivosti, pravočasnosti in preglednosti podatkov ter izmenjavi dobrih praks med državami članicami.

Ob tem je poudaril tudi pomen preglednega in vključujočega upravljanja evropskih pobud na tem področju, pri čemer je treba spoštovati nacionalne pristojnosti držav članic in institucionalno avtonomijo.

Slovenija nadaljuje pripravo konkretnih reformnih ukrepov

Minister Rončević je evropskim kolegom predstavil tudi nadaljnje korake pri pripravi celovite reforme slovenskega šolstva.

Na ministrstvu že poteka niz desetih strokovnih posvetov, namenjenih obravnavi posameznih reformnih izhodišč. V razpravo so vključeni predstavniki različnih strokovnih združenj, ravnatelji, učitelji, starši, mladi, strokovnjaki in predstavniki ključnih institucij s področja vzgoje in izobraževanja. Ministrstvo predloge zbira tudi v okviru javnega poziva širši javnosti.

Cilj je reformna izhodišča v sodelovanju z različnimi deležniki nadgraditi v konkretne, strokovno utemeljene in izvedljive ukrepe.

Neformalno zasedanje v Dublinu je bilo priložnost za izmenjavo izkušenj in pogledov na skupne evropske izzive ter predstavitev slovenskih pristopov k izboljševanju kakovosti izobraževanja in pripravi mladih na prihodnost.