Slovenka med 100 svetovnimi junakinjami kmetijstva in razvoja podeželja

Svetovni dan kmetic je namenjen ozaveščanju o pomenu in prispevku žensk v kmetijstvu ter opozarjanju na izzive, s katerimi se soočajo. Ženske so nepogrešljiv del slovenskega kmetijstva, saj s svojim delom pomembno prispevajo k pridelavi hrane, razvoju družinskih kmetij, ohranjanju podeželja in medgeneracijskemu prenosu znanja.

Ob svetovnem dnevu kmetic minister Janez Cigler Kralj poudarja: »Družinske kmetije temeljijo na sodelovanju vseh družinskih članov, pri čemer imajo ženske pogosto ključno vlogo pri organizaciji dela, razvoju dopolnilnih dejavnosti, prenosu znanja in ohranjanju povezanosti lokalnih skupnosti. Vedno bolj se tudi kaže, da ste prav ženske pogosto pobudnice sprememb in novih idej na podeželju. Ustvarjate nove priložnosti, povezujete ljudi in pomembno prispevate k temu, da podeželje ostaja živahen in kakovosten prostor za življenje. Vloga žensk pogosto ostaja premalo prepoznana, zato je pomembno, da jim omogočamo enakovreden dostop do znanja, razvojnih priložnosti in sodelovanja pri odločanju o prihodnosti kmetijstva in podeželja.«

Minister se bo v ponedeljek udeležil tudi osrednje prireditve ob svetovnem dnevu kmetic v Zagorju ob Savi, ki jo pripravlja Zveza kmetic Slovenije. Ob tej priložnosti bo poudaril pomen kmetic in podeželskih žensk za prehransko varnost, razvoj podeželja ter ohranjanje živih in povezanih lokalnih skupnosti.

Ministrstvo za kmetijstvo posebno pozornost namenja krepitvi manjših in družinskih kmetij, spodbujanju mladih prevzemnikov, uvajanju digitalnih in tehnoloških rešitev ter razvoju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Med osrednjimi prioritetami ministrstva so tudi krepitev prehranske varnosti, povečanje konkurenčnosti slovenskega kmetijstva, podpora trajnostni in okoljsko odgovorni pridelavi hrane ter ustvarjanje pogojev za ohranjanje poseljenega in gospodarsko vitalnega podeželja. Prav na teh področjih imajo ženske vse pomembnejšo vlogo kot nosilke razvoja, podjetništva in inovacij na podeželju. 

Delež žensk, ki kot nosilke ali družinske članice v Sloveniji sodelujejo pri delu na kmetijskih gospodarstvih, znaša 46 odstotkov, kar presega povprečje Evropske unije, kjer ta delež znaša 42 odstotkov. Kar 29 odstotkov nosilcev kmetijskih gospodarstev predstavljajo ženske, kar kaže na krepitev njihove vodstvene vloge v slovenskem kmetijstvu. Med mladimi prevzemniki je 22,3 odstotka žensk, katerih povprečna starost je 32 let.

Ministrstvo z različnimi ukrepi spodbuja tudi ustvarjanje enakih socialnih in ekonomskih možnosti za ženske in moške ter krepitev vloge žensk na podeželju. V okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 je vključevanje žensk podprto prek številnih intervencij, med drugim z ukrepi za razvoj podjetništva, ustanavljanje kmetijskih gospodarstev mladih kmetov, razvoj dopolnilnih dejavnosti, ustvarjanje novih delovnih mest ter socialno vključenost. Pri posameznih intervencijah so ženskam na voljo tudi dodatne razvojne spodbude prek posebnih meril za izbor vlog.

Pomembno vlogo ima tudi pristop LEADER, ki spodbuja sodelovanje žensk in mladih pri lokalnem razvoju, ustvarjanju delovnih mest in izvajanju razvojnih projektov na podeželju. Ministrstvo dodatno podpira delovanje društev podeželskih žena in Zveze kmetic Slovenije ter prek javnih razpisov sofinancira delovanje nevladnih in nepridobitnih organizacij, ki povezujejo kmečke in podeželske ženske. Za izvajanje teh ukrepov je bilo v letu 2026 zagotovljenih 415.000 evrov.

V Sloveniji imamo dobro razvito mrežo društev in organizacij, ki povezujejo ženske na podeželju, spodbujajo njihovo aktivno vlogo ter omogočajo izmenjavo znanja, izkušenj in dobrih praks. Ob tem ostajata pomembna izziva formalno priznavanje dela kmetic ter zagotavljanje njihove socialne in pokojninske varnosti.

Ker se ministrstvo zaveda posebnega položaja žensk na podeželju, deluje Svet za ženske na podeželju kot posvetovalno telo ministra. Svet spremlja položaj žensk na podeželju in daje predloge za njegovo izboljšanje, oblikuje strokovna mnenja k ukrepom različnih politik, prispeva k ozaveščanju javnosti o tej problematiki ter spodbuja organizirano delovanje in medgeneracijsko sodelovanje žensk na podeželju.

Pomemben prispevek k opolnomočenju žensk na podeželju prispevajo tudi društva podeželskih žena in Zveza kmetic Slovenije, ki s svojimi programi spodbujajo izobraževanje, povezovanje, osebni razvoj in dvig kakovosti življenja na podeželju. Ministrstvo v okviru Uredbe o ukrepih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja sofinancira delovanje nevladnih in nepridobitnih organizacij, med drugim tudi zvez in društev, ki povezujejo kmečke in podeželske ženske.

Letošnje obeleževanje svetovnega dneva kmetic ima za Slovenijo še poseben pomen. Med 100 izbranimi v mednarodni pobudi 100 ženskih junakinj agroživilskih sistemov in razvoja podeželja (stran v angleščini) (100 Women Heroes in Agrifood Systems and Rural Development) je tudi Slovenka Nataša Medle iz Sela pri Ratežu.

Mlada podjetnica in prevzemnica kmetije uspešno razvija sodobno, trajnostno naravnano in izjemno raznoliko kmetijsko gospodarstvo. Na dveh hektarjih pokritih pridelovalnih površin v 17 sodobnih rastlinjakih prideluje zelenjavo, jagode, okrasne rastline, zelišča in sadike ter uporablja številne okolju prijazne rešitve, med drugim sončno energijo, ogrevanje z lesnimi sekanci iz lastnega gozda, zbiranje deževnice za namakanje in organska gnojila. S podporo sredstev skupne kmetijske politike je okrepila celoletno pridelavo in prispevala k večji lokalni oskrbi s kakovostno hrano.

Generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN) je leto 2026 razglasila za Mednarodno leto kmetic z namenom povečanja prepoznavnosti njihovega prispevka k prehranski varnosti, trajnostnemu kmetijstvu in razvoju podeželja.

Svetovni dan kmetic, ki ga OZN obeležuje 15. oktobra, opozarja na ključno vlogo žensk pri zagotavljanju prehranske varnosti, zmanjševanju revščine in trajnostnem upravljanju naravnih virov. Opolnomočene kmetice so ključne nosilke sprememb pri preobrazbi agroživilskih sistemov, večja dostopnost zemljišč, financiranja, tehnologije, izobraževanja in odločanja pa prispeva k večji produktivnosti, boljši odpornosti na podnebne spremembe ter trajnostnemu razvoju podeželja.