Premier Janša: Za stabilne cene energije je treba izkoristiti vse razpoložljive možnosti

Izpostavil je pomen zagotavljanja stabilnih cen energije za prebivalstvo, zaščite kohezijskih in kmetijskih sredstev ter nadaljnje evropske podpore Ukrajini.

Predsednik vlade je kot eno osrednjih tem zasedanja izpostavil visoke cene energije in njihove posledice za evropsko gospodarstvo ter prebivalstvo. Poudaril je, da si bo Slovenija prizadevala za ukrepe, ki bodo prispevali k stabilnosti cen v prihajajočih zimskih mesecih.

»Stališče Slovenije je, da je treba izkoristiti ves manevrski prostor, ki ga imamo na evropski, pa tudi na nacionalni ravni, da zagotovimo vsaj relativno stabilnost cen, tako da to ne bo bistveno vplivalo na kakovost življenja ljudi čez zimo,« je dejal predsednik vlade.

Pomemben del razprav bo namenjen tudi prihodnjemu sedemletnemu finančnemu okviru Evropske unije. Predsednik vlade je ocenil, da zaradi velikih razlik med stališči držav članic tokrat še ni pričakovati dogovora. Ob tem je poudaril, da Slovenija ostaja trdno zavezana zaščiti sredstev za skupno kmetijsko politiko in kohezijo.

»Slovenija trdno ostaja pri tem, da branimo sredstva za skupno kmetijsko politiko in za kohezijo,« je poudaril.

Ob tem je izrazil nezadovoljstvo, ker Slovenija kljub svojim razvojnim potencialom še vedno ostaja močno odvisna od kohezijskih sredstev. Spomnil je, da je že ob prvih pogajanjih o evropskem finančnem okviru leta 2005 pričakoval hitrejši razvojni napredek države.

»Že od leta 2008 nismo napredovali in to je nekaj, v kar se moramo Slovenci zelo resno zazreti zdaj, ko se odločamo o tem, po kateri razvojni poti bomo šli v prihodnje,« je opozoril.

Glede pogajanj o prihodnjem evropskem proračunu je predsednik vlade ocenil, da bo končni obseg sredstev manjši od trenutno predlaganega. Po njegovih besedah bo ključno vprašanje, za koliko se bo skupni znesek zmanjšal. Poudaril je tudi pomen enotnega nastopa držav, ki zagovarjajo ohranitev kohezijskih sredstev.

»Ključna stvar, kar zadeva naša pogajalska izhodišča, je, da ta skupina ostane skupaj, da je trdna in da je čim večja,« je dejal glede skupine prijateljev kohezije. Dodal je, da se pogajanja običajno končajo s kompromisom med državami, ki zagovarjajo kohezijsko politiko, in tistimi, ki si prizadevajo za manjši evropski proračun.

Predsednik vlade se je dotaknil tudi zaostrenih razmer v Ukrajini, ki bodo po njegovih pričakovanjih ena najpomembnejših tem zasedanja.

»Situacija tam je verjetno najbolj kritična po tistih prvih tednih po ruski invaziji. Evropa je tukaj ostala precej sama ob vojni v Ukrajini in pričakujem precej resno razpravo o tem,« je poudaril.

V odgovoru na novinarsko vprašanje o morebitni vrnitvi Združenega kraljestva v Evropsko unijo je predsednik vlade izrazil naklonjenost takšni možnosti. Izstop Združenega kraljestva je označil za eno največjih izgub za Evropsko unijo v njeni zgodovini.

»Čeprav se o številnih stvareh nismo strinjali, je bilo Združeno kraljestvo glas razuma, manj birokracije in hitrejših postopkov. Zato je dobrodošlo nazaj,« je dejal predsednik vlade.