Med rojaki v argentinski Patagoniji

Sprejeli so jo predsednik Slovenskega planinskega društva Bariloche Milan Magister, tamkajšnji častni konzul RS Robert Eiletz in Matjaž Jerman, solastnik in direktor podjetja, ki upravlja sedežnico na goro Cerro Campanario. V društvenem domu, ki mu pravijo Stan, se je v sredo zvečer srečala s tamkajšnjimi Slovenci in njihovimi potomci, ki že štiri generacije srčno ohranjajo slovenski jezik, kulturo in trdno vez s Slovenijo, za kar jim je izrekla velik poklon in se jim iz srca zahvalila.

Večerno druženje, na katerem se je zbralo nekaj deset ljudi, so zaznamovali predvsem otroci, ki so državno sekretarko sprejeli s petjem slovenskih pesmi. S svojim petjem so jo ganili, obenem pa tudi navdušili z odličnim znanjem slovenščine. Državna sekretarka je zanje s seboj iz Slovenije prinesla darilca, od katerih so se še posebej razveselili slovenskih zastavic in sladkarij. Vsem zbranim se je zahvalila za resnično topel sprejem. »Pri vas se ne počutimo le sprejete in dobrodošle, ampak resnično doma,« je dejala.

Ob tej priložnosti je slovenski šoli Jakoba Aljaža, ki letos praznuje 65-letnico delovanja, podelila tudi priznanje urada za »dolgoletno delovanje, zvestobo domovini Sloveniji ter neprecenljiv prispevek  k ohranjanju slovenskega jezika, kulture in identitete med mladimi rojaki v Barilochah in Argentini«.  Šola ima namreč pomembno vlogo pri ohranjanju slovenskega jezika v tej majhni, a srčni slovenski skupnosti, pa tudi spoznavanju slovenske kulture. Šola je po nekajletnem premoru zaradi premajhnega števila otrok leta 2023 ponovno zaživela, letos jo obiskuje deset otrok.

V četrtek si je nato državna sekretarka, ki jo je v Barilochah spremljala veleposlanica RS v Argentini Tina Vodnik, ogledala tamkajšnjo stolnico Nuestra Señora del Nahuel Huapi, pri gradnji katere je pred približno stoletjem sodeloval Slovenec Janez Lukman, kamnosek iz Nabrežine pri Trstu, s svojo slovensko ekipo. Pred 30 leti, ko so Bariloche postala škofija, so se lotili urejanja notranjosti katedrale, ki jo je prav tako zasnoval Slovenec, arhitekt Martin Jerman. Srečala se je tudi z leta 1934 rojeno slovensko rojakinjo Lučko Kralj Jerman, priznano dirigentko in zborovodjo ter ustanoviteljico svetovno prepoznavnega otroškega in mladinskega zbora Ninos y jovenes cantores de Bariloche. Srečanja sta se razveselili tako državna sekretarka kot gospa Kralj Jerman, ki kljub visoki starosti ohranja vitalnost in duhovno svežino. Za konec se je s sedežnico, ki je v lasti treh slovenskih družin, še popeljala na dobrih 1000 metrov visoko Cerro Campanario, ki velja za eno najlepših in najbolj priljubljenih razglednih točk v celotni regiji Bariloche in jo je revija National Geographic uvrstila med 10 najlepših razgledov na svetu. Sedežnica odlično posluje in letno prepelje med 300 in 400 tisoč obiskovalcev. V prihodnjem letu načrtujejo tudi temeljito prenovo in posodobitev celotnega objekta, med drugim z vrtljivo restavracijo na razgledni točki ter izgradnjo večnamenske dvorane. 

V Barilochah, kraju z okoli 180.000 prebivalci približno 1500 kilometrov jugozahodno od Buenos Airesa, danes živi okoli 300 Slovencev in njihovih potomcev. Slovenske družine so se na to območje začele priseljevati konec štiridesetih in v petdesetih letih prejšnjega stoletja. K naselitvi jih je pritegnila predvsem pokrajina, ki s svojimi gorami, jezeri in podnebjem spominja na slovenski alpski svet.

Slovenski rojaki so v tem delu Argentine pomembno zaznamovali razvoj gorništva, alpinizma, smučanja in turizma. Opravili so številne prvenstvene vzpone in pustili sled tudi s poimenovanji tamkajšnjih naravnih in drugih znamenitosti. Med njimi so Slovenski zvonik, jezero Laguna Tonček in planinska koča Pod skalco na območju gore Cerro Catedral. Pomemben simbol povezanosti Slovencev s Patagonijo je tudi bivak Slovenija na gori Capilla, ki so ga z veliko prostovoljnega dela zgradili in odprli leta 1996. Med najbolj znanimi slovenskimi alpinisti v Barilochah je danes 98-letni Dinko Bertoncelj, eden najuspešnejših argentinskih plezalcev svojega časa, ki je leta 1954 postal prvi Slovenec na Himalaji.

Slovensko planinsko društvo Bariloche je bilo ustanovljeno leta 1951. Njegovi prostori, imenovani Stan, so pomembno zbirališče tamkajšnjih rojakov. V njih se med drugim nahajata slovenska knjižnica in prireditvena dvorana. Vsakih 14 dni v Stanu še vedno poteka tudi slovenska maša, ki jo vodi tamkajšnji slovenski duhovnik Branko Jan. Posebnost skupnosti v Barilochah je, da slovenščina tam resnično ostaja živ pogovorni jezik tudi med mlajšimi generacijami.