Priprava reforme vzgoje in izobraževanja poteka na več ravneh in ob širokem vključevanju stroke

V javnosti se ob pripravi celovite reforme vzgoje in izobraževanja pojavljajo različne interpretacije, polresnice in neresnične navedbe, pa tudi peticije in druge pobude, ki odpirajo vprašanja o načinu priprave reforme ter vključevanju strokovne javnosti. Zato želimo jasno in celovito predstaviti dejstva, pojasniti dejanski potek priprave reforme ter možnosti sodelovanja vseh zainteresiranih deležnikov.

Celovita reforma vzgoje in izobraževanja nastaja na več medsebojno povezanih ravneh, ob vključevanju učiteljev, ravnateljev, strokovnih delavcev, raziskovalcev, predstavnikov staršev in drugih deležnikov vzgojno-izobraževalnega sistema.

Priprava reforme je zasnovana kot širok in strukturiran proces, ki vključuje strokovne posvete, redna srečanja s predstavniki šolske prakse, delo strokovnega sveta, sodelovanje s strokovnimi organizacijami, javno zbiranje predlogov ter upoštevanje raziskovalnih in strokovnih podlag.

Cilj je povezati različna strokovna znanja, raziskovalne ugotovitve in neposredne izkušnje iz prakse ter na tej podlagi oblikovati kakovostne, strokovno utemeljene in izvedljive rešitve.

Priprava reforme poteka na naslednjih medsebojno povezanih ravneh:

1. Strokovni posveti o desetih izhodiščih reforme

Ministrstvo organizira deset strokovnih posvetov, namenjenih poglobljeni razpravi o posameznih izhodiščih reforme.

Prvi posvet Znanje v središču šole, ki je potekal 7. oktobra, je povezal učitelje, ravnatelje, raziskovalce, predstavnike gospodarstva, lokalnih skupnosti in druge deležnike vzgojno-izobraževalnega sistema.

Na nadaljnjih posvetih bodo udeleženci obravnavali ključna vprašanja slovenskega šolstva, soočali različne strokovne poglede ter oblikovali predloge za nadaljnje delo. Proces bodo spremljali tudi elevatorji, ki bodo prispevali k strokovnemu vrednotenju razprav in priprave reforme.

2. Redna srečanja z ravnatelji in neposreden dialog s šolsko prakso

Pomemben del priprave reforme predstavljajo redna mesečna srečanja s predstavniki združenj ravnateljev ter individualni in tematski sestanki s predstavniki različnih strokovnih javnosti.

Takšna srečanja omogočajo neposredno izmenjavo izkušenj, obravnavo konkretnih izzivov in preverjanje izvedljivosti predlaganih rešitev.

3. Strokovni svet za reformo vzgoje in izobraževanja

V okviru priprave reforme je bil ustanovljen Strokovni svet za reformo vzgoje in izobraževanja, katerega prva seja je predvidena konec oktobra.

Gre za posvetovalno telo ministrstva, ki bo obravnavalo reformna izhodišča in predloge sprememb ter podajalo mnenja in priporočila. V njegovo delo so vključeni predstavniki šolske prakse, strokovnjaki in raziskovalci ter predstavniki drugih področij, ki lahko s svojim znanjem prispevajo k celoviti obravnavi izzivov izobraževalnega sistema.

Strokovni svet za reformo vzgoje in izobraževanja ne nadomešča Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje, ki ima z zakonom določene pristojnosti, niti ne posega v njegovo delovanje. Prav tako samostojno ne odloča o sprejemanju reformnih ukrepov.

4. Sodelovanje s strokovnimi društvi, združenji, sindikati in predstavniki staršev

Ministrstvo vodi pogovore s strokovnimi društvi, združenji, sindikati, predstavniki staršev in drugimi organizacijami, ki delujejo na področju vzgoje in izobraževanja.

V procesu želi slišati različna strokovna stališča, predloge in izkušnje ter jih vključiti v nadaljnje oblikovanje reformnih rešitev. Posebna pozornost je namenjena vprašanjem, ki neposredno vplivajo na delo v šolah, položaj učiteljev, organizacijo vzgojno-izobraževalnega procesa in kakovost znanja.

5. Javni poziv k sodelovanju pri pripravi reforme

Ministrstvo je 2. oktobra objavilo javni poziv, s katerim je možnost sodelovanja odprlo vsem zainteresiranim posameznikom in organizacijam.

K sodelovanju posebej vabimo učiteljice in učitelje, ravnateljice in ravnatelje ter druge strokovne delavce, ki lahko s svojimi izkušnjami, predlogi in opozorili pomembno prispevajo k oblikovanju sprememb.

6. Raziskovalne in strokovne podlage

Pri pripravi reforme ministrstvo upošteva domače in mednarodne raziskave, analize, evalvacije ter obstoječe strokovne in strateške dokumente.

Cilj je, da bodo predlagane spremembe temeljile na preverljivih podatkih, strokovnih argumentih in neposrednih izkušnjah iz vzgojno-izobraževalne prakse.

7. Aktivnosti za ustanovitev učiteljske zbornice

Pomemben del načrtovanih sprememb predstavlja krepitev strokovne vloge učiteljev.

Ministrstvo začenja aktivnosti za ustanovitev učiteljske zbornice, ki naj bi kot samostojna stanovska organizacija skrbela za kakovost in razvoj učiteljskega poklica, prispevala k oblikovanju strokovnih standardov, spodbujala profesionalni razvoj ter krepila strokovno avtonomijo, odgovornost in ugled učiteljev.

Zbornica naj bi omogočala tudi organizirano zastopanje strokovnih stališč učiteljev in njihovo neposredno sodelovanje pri oblikovanju izobraževalnih politik.

Pri tem ne gre za nadomeščanje sindikatov ali obstoječih strokovnih združenj. O poslanstvu, pristojnostih in načinu organiziranosti zbornice želi ministrstvo opraviti široko razpravo z učitelji.

Od strokovne razprave do konkretnih rešitev

Ministrstvo poudarja, da deset izhodišč reforme predstavlja okvir za strokovno razpravo in ne vnaprej dokončno določenih ukrepov. Posamezni predlogi bodo predmet nadaljnjih strokovnih presoj, usklajevanj in zakonsko določenih postopkov.

Strokovna razprava, različna mnenja in tudi kritični pogledi so pomemben del priprave reforme. Pomembno pa je, da razprava temelji na dejstvih, celovitih informacijah in poznavanju dejanskega poteka priprave reforme.

Ministrstvo bo zato tudi v prihodnje zagotavljalo informacije o posameznih korakih reforme, strokovnih razpravah in možnostih sodelovanja. Naš cilj je kakovostno znanje za vsakega otroka, večja strokovna avtonomija in odgovornost učiteljev ter šolski sistem, ki bo zagotavljal pogoje za razvoj vseh otrok in mladostnikov.