Digitalizacija kot ključ za bolj odporno in konkurenčno kmetijstvo
Obisk instituta Jožef Stefan. | Avtor: Ministrstvo za kmetijstvo.
Digitalizacija je ena ključnih prioritet ministrstva, saj omogoča učinkovitejše upravljanje kmetijskih politik, boljše odzivanje na podnebne in tržne izzive ter kmetom zagotavlja sodobna orodja za sprejemanje odločitev.
Minister Janez Cigler Kralj je ob obisku poudaril: »Digitalizacija in umetna inteligenca morata kmete razbremeniti administracije, poenostaviti postopke, prihraniti čas ter jim pomagati pri boljšem odločanju. S tem lahko prispevata k večji kakovosti pridelkov in izdelkov ter boljšim rezultatom v rastlinski pridelavi in živinoreji. Naša naloga je, da kmete usmerimo k rešitvam, ki bodo resnično zmanjševale administrativna bremena, skrajševale postopke ter prinašale prihranke. Končni učinek pa bodo imeli tudi potrošniki, saj bodo deležni še bolj kakovostnih slovenskih pridelkov in izdelkov prehranske industrije.«
Inštitut Jožef Stefan (IJS) kot vodilna slovenska raziskovalna institucija na področju umetne inteligence, strojnega učenja, podatkovne znanosti in visokozmogljivega računalništva lahko pomembno prispeva k digitalni preobrazbi kmetijstva. Posebno pozornost namenjajo pobudi Slovenian AI Factory (SLAIF), v okviru katere je kmetijstvo opredeljeno kot eno izmed prednostnih področij razvoja.
Predstavniki IJS so predstavili ključna raziskovalna področja in infrastrukturne zmogljivosti, pomembne za razvoj trajnostnega kmetijstva, prehranskih sistemov in digitalnega prehoda. Poseben poudarek je bil namenjen trem vsebinskim sklopom: trajnostnemu razvoju in digitalizaciji kmetijstva, zagotavljanju kakovosti in preverjanju izvora hrane ter podatkom o hranilih za podporo prehranski politiki in strokovnim praksam, pri čemer je bil izpostavljen potencial naprednih digitalnih orodij in umetne inteligence za podporo odločanju, načrtovanju ukrepov ter vrednotenju učinkov kmetijskih politik. Dotaknili so se tudi evropskih partnerstev na področju kmetijstva in prehranskih sistemov, ki prispevajo k povezovanju raziskav, podatkov in inovacij na evropski ravni.
Ključno sporočilo srečanja je bilo, da domača raziskovalna in digitalna infrastruktura pomembno prispeva k raziskovalni, podatkovni in tehnološki suverenosti države ter omogoča varno in odgovorno uporabo umetne inteligence za podporo trajnostnemu razvoju slovenskega kmetijstva.
Primerjalna prednost Slovenije je v sposobnosti povezovanja znanja, raziskav, podatkov in praktičnih izkušenj v skupen razvojni ekosistem digitalnega kmetijstva. Le s sodelovanjem vseh deležnikov lahko oblikujemo kmetijstvo, ki bo konkurenčno, trajnostno, odporno na podnebne izzive in podprto s kakovostnimi podatki. Ti namreč postajajo strateška infrastruktura sodobne kmetijske politike, saj omogočajo bolj informirano odločanje, učinkovitejše upravljanje tveganj in hitrejše prilagajanje podnebnim spremembam.
Minister Janez Cigler Kralj: »Naš strateški cilj je jasen: slovensko kmetijstvo moramo premakniti od nenehnega odpravljanja posledic škode in vse večjih finančnih izdatkov za sanacijo k sistematičnemu grajenju odpornosti. Prilagoditi se moramo novim geopolitičnim razmeram in podnebnim spremembam ter kmetom zagotoviti orodja za uspešno soočanje s prihodnjimi izzivi.«