Državna sekretarka Erjavec v Bratislavi pozdravila povezovanje za močnejše in odpornejše kmetijstvo

Sogovorniki so se strinjali, da je ključen pomen izmenjav na horizontalnih temah, kot so financiranje skupne kmetijske politike, vremenski izzivi in prehranska varnost, pa tudi nepoštene prakse v dobavnih verigah. Posebno pozornost so namenili prihodnji ureditvi skupne kmetijske politike (SKP), pri čemer so poudarili pomen zadostnega financiranja, poenostavitve pravil in večje prilagodljivosti za države članice. V ospredju razprav so bili krepitev konkurenčnosti in odpornosti kmetijstva, zagotavljanje prehranske varnosti ter učinkovitejše odzivanje na vse pogostejše krizne razmere, ki vplivajo na proizvodnjo in kakovost v kmetijstvu.

V razpravi o SKP v obdobju po letu 2027 je državna sekretarka poudarila, da Slovenija zagovarja rešitve, ki državam članicam zagotavljajo ustrezno stopnjo prožnosti, upoštevajo raznolikost kmetijskih struktur ter omogočajo učinkovito in ciljno usmerjeno uporabo razpoložljivih sredstev.  

Slovenija bo tudi v prihodnje podpirala ustrezno finančno podprto skupno kmetijsko politiko, ki krepi odpornost agroživilskega sektorja, prispeva k prehranski varnosti ter spodbuja uravnotežen razvoj podeželskih območij. Državna sekretarka je ob tem izpostavila pomen mladih in generacijske prenove podeželja.

Ob tem je poudarila: »Slovenija podpira ohranitev prilagodljivosti držav članic pri izvajanju dohodkovnih podpor ter meni, da sedanji okvir opredelitve kmeta ostaja ustrezna podlaga za usmerjanje pomoči. Ohranjanje kmetij in vključevanje mladih prevzemnikov sta ključna za prihodnjo prehransko varnost in odpornost kmetijstva.«

Glede odpornosti je državna sekretarka izpostavila, da vremenski ekstremi in nestabilne razmere na trgih zahtevajo okrepljene preventivne ukrepe ter nadaljnje naložbe v odpornost kmetijskih gospodarstev. Pojasnila je: »Letošnje vremenske ujme so povzročile veliko škodo in ogrozile proizvodni potencial številnih kmetij, zato podpiramo dodatne evropske ukrepe in sredstva za pomoč prizadetim regijam. Ob tem opozarjamo tudi na težave v mlečnem in živinorejskem sektorju ter ponovno pozivamo k razpravi o prihodnosti mlečnega sektorja na ravni EU. Podpiramo vzpostavitev učinkovitega evropskega kriznega mehanizma za odzivanje, vlaganja v prilagajanje podnebnim spremembam ter okrepljen nadzor nad uvozom iz tretjih držav ob spoštovanju načel vzajemnosti ter enakovrednih proizvodnih standardov in pogojev,« je še poudarila.

Dodala je, da je Slovenija na zadnjem zasedanju Sveta Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo (AGRIFISH) predlagala, da se vročinski stres prizna kot samostojna naravna nesreča v kmetijski zakonodaji EU in kriznih mehanizmih.

Pomembna tema srečanja je bila tudi ureditev nepoštenih trgovinskih praks v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi. Ministri so razpravljali o možnostih za učinkovitejšo zaščito primarnih pridelovalcev, večjo preglednost poslovnih odnosov v verigi preskrbe s hrano ter izboljšanje izvajanja ukrepov za preprečevanje praks, ki slabijo pogajalski položaj kmetov. 

Državna sekretarka je ob tem dejala: »Posebno pozornost je treba nameniti zaščiti dobaviteljev, ki nepravilnosti pogosto težko prijavijo zaradi strahu pred negativnimi posledicami. Zato so ključni zaupnost postopkov, učinkoviti nadzorni mehanizmi in možnost ukrepanja pristojnih organov po uradni dolžnosti. Pomembno je tudi, da so morebitne nove rešitve sorazmerne, administrativno izvedljive in prilagojene raznolikosti agroživilskega sektorja.«

Slovenija je podpisala izjavi o odpornosti na krize in nepoštenih trgovinskih praksah.