Sprejeta proračuna za 2027 in 2028: Fokus na gospodarski rasti, stabilnost in razvojne potenciale

Predsednik vlade Janez Janša je ob predstavitvi proračuna poudaril, da je proračun za prihodnje leto razvojno naravnan. »Krepimo investicije, občinam dvigamo povprečnine in pospešujemo črpanje evropskih sredstev. Hkrati primanjkljaj znižujemo pod mejo treh odstotkov BDP,« je dejal.
Po besedah predsednika vlade sprejeti proračun predstavlja pomemben korak k stabilnejšim javnim financam in ustvarja podlago za nadaljnji razvoj države. Ob tem je opozoril na stanje, ki ga je sedanja vlada podedovala od prejšnje vlade.
Prejšnja vlada je sprejela zaveze, za katere ni zagotovila sredstev, dopustila zamude pri črpanju evropskih sredstev ter razkorak med mednarodnimi zavezami in njihovim financiranjem. Zapustili so nam 3,9-odstotni primanjkljaj BDP, kar je krepko nad dovoljeno mejo.

Slovenija ima razlog za optimizem

Predsednik vlade je ob tem izpostavil tudi pozitivne gospodarske kazalce. Mednarodni denarni sklad je pred kratkim izboljšal gospodarsko napoved za Slovenijo, slovensko gospodarstvo pa je po njegovih besedah v dobri kondiciji.
»S tem sprejetim proračunom imamo razlog za optimizem. Slovensko gospodarstvo je v dobri kondiciji, z glasom ZA razvojni zakon pa bomo izkoristili dodaten potencial, ki ga imamo,« je dejal.
Ob tem je spomnil, da je prejšnja vlada v svojem mandatu spremenila oziroma zvišala več davkov in dajatev. Ena ključnih zavez sedanje vlade pa ostaja jasna: »Pod to vlado ne bo nobenega novega davka.«

 
Več za razvoj in manj birokracije

Predsednik vlade je govoril tudi o potrebnih spremembah v javnem sektorju. Kot je bilo predstavljeno že septembra, se je število zaposlenih v javni upravi od osamosvojitve pomembno povečalo, hkrati pa se država na posameznih področjih sooča z izrazitim pomanjkanjem kadrov.
»Imamo vse večje potrebe v zdravstvu, socialnem varstvu in skrbi za starejše, primanjkuje policistov. Na teh področjih je ljudi premalo, zato so nujne prerazporeditve,« je poudaril.
Pri tem je zavrnil pomisleke, da bi spremembe pomenile množično odpuščanje v javnem sektorju. »To ne pomeni, da bo kdorkoli ostal brez službe. Nekdo, ki je usposobljen kot ekonomist ali pravnik in dela v javnem sektorju, bo tudi v podjetju, ki potrebuje ekonomista ali pravnika, zelo hitro našel svoje mesto,« je dejal.
V prihodnjih mesecih bo po napovedi predsednika vlade predlagan tudi posvetovalni referendum o tem, ali naj Slovenija pristopi k prestrukturiranju javnega sektorja in zmanjšanju birokracije.
»Ljudje bodo odločili, ali so za večjo blaginjo, vlada pa bo tej odločitvi ljudi sledila,« je sklenil predsednik vlade.