Minister Cigler Kralj: »Naše vodilo ostaja visok nivo zaščite živali«

Predlog novele Zakona o zaščiti živali prilagaja posamezne obveznosti, prehodna obdobja in izvedbene rešitve, pri katerih so bila prepoznana vprašanja izvedljivosti, sorazmernosti in pravne jasnosti. Pripravila ga je široko zasnovana strokovna skupina, katere vodja je bila vršilka dolžnosti generalnega direktorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) Andreja Bizjak, v njej pa so bili poleg predstavnikov UVHVVR in Ministrstva za kmetijstvo še predstavniki Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani, Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, Veterinarske zbornice, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Zveze nevladnih organizacij za zaščito živali.

Minister Janez Cigler Kralj poudarja: »Nič nam ne pomaga, če imamo predpise, zakone, podzakonske akte, v katerih je napisano ogromno zahtev oziroma sankcij, obremenitev, postopkov, če so ti v praksi neizvedljivi. S tem ne pripomoremo k višji zaščiti ali dobrobiti živali. Z novelo, ki gre zdaj v javno obravnavo, zato želimo odstraniti aktivizme iz tega zakona, iti nasproti rejcem in kmetom, hkrati pa ohraniti visok nivo dobrobiti in zaščite živali.«

Predlaganih je pet ključnih sprememb:

1. Označevanje mačk: predlagano je obvezno označevanje in registracija pred prodajo, oddajo ali podaritvijo, tudi pri oddaji iz zavetišč. Obveznost je zato vezana na trenutek, ko mačka zamenja skrbnika, saj je takrat sledljivost za zaščito živali najpomembnejša. Za druge lastniške mačke bi označevanje in registracija ostala prostovoljna. Lastništvo mačk pa se dokazuje z označevanjem in registracijo.
2.  Baterijska reja kokoši: ohranja se cilj, da se baterijska reja kokoši opusti. Za obstoječe reje je predlagano prehodno obdobje do konca leta 2034, kar bo omogočilo načrtovanje potrebnih prilagoditev in naložb. Hkrati se predlaga prenehanje proračunskega financiranja novogradenj ali obnov baterijske reje. Vršilka dolžnosti generalnega direktorja UVHVVR Andreja Bizjak ob tem napoveduje večji nadzor: »Tveganje za trpljenje živali v teh rejah je objektivno večje kot v drugih, zato je treba nadzorovati spoštovanje predpisanih pogojev za rejo kokoši v obogatenih kletkah.«
3. Privezovanje psov: splošna prepoved ostaja, predlog pa uvaja dve izjemi s predpisanimi prostorskimi pogoji – za pse, rojene pred 1. januarjem 2027, ob najmanj enem dnevnem izpustu ali sprehodu, ter za pse, ki ponoči varujejo kmetijska gospodarstva. Izjemi sta omejeni in pogojeni z ustreznimi prostorskimi pogoji, izjema za starejše pse pa je časovno omejena in bo postopoma izzvenela.
4. Kirurška kastracija pujskov: strokovna skupina je predlagala uporabo anestezije in analgezije. Rejec bi lahko poseg ob ustrezni usposobljenosti do sedmega dneva starosti pujska opravil sam, imeti pa mora sporazum z veterinarjem. Po sedmem dnevu bi poseg lahko opravil samo veterinar, ob obvezni uporabi anestezije in analgezije. Dosedanja ureditev se je izkazala za problematično, odločitev bo sprejeta po javni obravnavi.
5. Prehodni hlevi: jasneje se ureja začasno namestitev in strokovno oskrbo vseh vrst rejnih živali, tudi kopitarjev, ob odvzemih, prometnih nesrečah in drugih nujnih okoliščinah. S tem odgovarjamo na težave iz prakse, ko ob odvzemu ali nesreči za živali ni bilo vedno mogoče hitro zagotoviti ustrezne namestitve in oskrbe.
6. Podaljšana oskrba v zavetiščih: predlaga se spremembo pogojev financiranja države po 180. dnevu namestitve, vezano na dokumentirano veterinarsko oceno zdravstvenega stanja, za kronično bolne živali z brezupno prognozo.
7. Nedovoljeni prevozi hišnih živali: predlaga se črtanje ukrepa zasega vozila zaradi pravnih in izvedbenih težav. Možnost začasnega ali trajnega odvzema živali ostaja. Pravilo, ki ga ni mogoče izvršiti, živalim ne pomaga. Ključni ukrep, ki žival neposredno zaščiti – odvzem živali – ostaja.

K sodelovanju pri javni razpravi ministrstvo vabi stroko, skrbnike živali, rejce, zavetišča, nevladne organizacije in zainteresirano javnost.

Minister Janez Cigler Kralj: »Želimo konkretne pripombe in predloge, ki bodo pomagali izboljšati besedilo. To ni le formalnost, nam je ta javna razprava izjemno pomembna. Naš cilj je ureditev, ki ohranja ali še utrdi visoko raven zaščite živali, jasno določa odgovornosti za to dobrobit živali in omogoča tudi učinkovito izvajanje.«

Predlog novele bo v javni obravnavi 30 dni. Pri oblikovanju končnih rešitev bo ministrstvo upoštevalo dobrobit živali, potrebe kmetov in drugih skrbnikov ter možnosti za zmanjšanje nepotrebnih administrativnih in finančnih obremenitev. Predvideno je, da bo novela v Državnem zboru sprejeta do konca leta.